Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kovati (104-128)



  1.      prvakováti  -újem nedov.) star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v duševnem pogledu
  2.      razbojnikováti  -újem nedov.) knjiž. delovati, živeti kot razbojnik: razbojnikovali so po gozdovih in cestah
  3.      raziskováti  -újem nedov.) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem: znanstveniki ta pojav še raziskujejo; raziskovati jezik, kulturo, zakone narave; statistično, znanstveno raziskovati / raziskovati tržišče / to področje raziskujeta matematika in fizika raziskujóč -a -e: raziskujoči človek; raziskujoče oči raziskován -a -o: raziskovani predmet
  4.      razkováti  -kújem dov., razkovál (á ú) 1. odstraniti podkev: kovač je konja najprej razkoval 2. s kovanjem razširiti, spremeniti: razkovati palico v tanko ploščo 3. nekdaj sneti okove: razkovati jetnika
  5.      razkrinkováti  -újem nedov.) snemati krinke: razkrinkovati pustne šeme // ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovati nasprotnike / pisec v delu razkrinkuje fašistično politiko razkrinkujóč -a -e: zameril se jim je, razkrinkujoč njihove namene
  6.      razlikováti  -újem nedov.) 1. videti, občutiti različnost med čim: razlikovati barve; razlikovati užitne in neužitne gobe; razlikovati kak predmet od drugih; razlikovati med posameznimi glasovi; med temi stvarmi moramo dobro razlikovati; razlikovati po obliki / razlikovati pomene besed // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: ta narečja ne razlikujejo več padajoče in rastoče intonacije / ta literarni zgodovinar razlikuje naslednja obdobja 2. knjiž., redko povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega; ločiti: ta lastnost ga razlikuje od drugih ljudi; to ga zelo razlikuje od bratov razlikováti se biti različen, drugačen: človek se razlikuje od živali / naša doba se razlikuje od prejšnjih; razlikovati se po izobrazbi, po zunanjosti / mnenja o tem se zelo razlikujejo; razlikovati se med seboj razlikujóč -a -e: razlikujoči znaki; sodba, razlikujoča se od drugih
  7.      razoblikováti  -újem dov.) knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali ∙ knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko
  8.      razsekováti  -újem nedov.) s sekanjem delati kose, dele: razsekovati veje / razsekovati meso
  9.      rokováti se  -újem se nedov.) dajati komu roko: rokoval se je z vsakim delavcem posebej; pred odhodom so se še rokovali; prijateljsko se rokovati rokováti neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati / previdno rokovati s kemičnimi snovmi ∙ neustalj. predstava domiselno rokuje s komičnimi elementi jih uporablja, izkorišča
  10.      sčakováti  -újem nedov.) redko čakati, pričakovati: vsak dan so ga sčakovali / lovci so sčakovali ruševca; ljudje so se sčakovali na križpotju
  11.      sestankováti  -újem [sǝs in ses] nedov.) nav. ekspr. imeti sestanek, sestanke: že dva dni sestankujejo / sestankuje s čudnimi ljudmi se sestaja, se shaja
  12.      skováti  skújem tudi izkováti -kújem dov., skovál tudi izkovál (á ú) 1. s kovanjem narediti, izoblikovati: skovati denar; skovati orodje, orožje; skovati iz zlata, železa / skovati železo; pren., ekspr. življenje ga je skovalo v moža 2. ekspr. z določenim ravnanjem pripraviti, ustvariti kaj: skovati bratstvo in enotnost; v težkih dneh se je skovalo njuno prijateljstvo; sam si je skoval nesrečo / iz tega je skoval lep denar, dobiček // sestaviti, narediti kaj, navadno s težavo: dolgo se je trudil, da je skoval primeren govor; skovati ime za nov izdelek; skovati domač izraz za tujko / slabš. v tem času je skoval svojo prvo pesem sestavil, napisal 3. ekspr. naskrivaj pripraviti, osnovati kaj: nihče ni vedel, kdo je skoval zaroto / skovati podroben načrt skován tudi izkován -a -o: skovan meč; načrt je bil skrbno skovan; ti zlatniki so bili skovani v petnajstem stoletju; skovan iz železa; skovana beseda; enotnost narodov je bila skovana v narodnoosvobodilnem boju
  13.      slovkováti  -újem nedov.) zastar. zlogovati: slovkovati besedo slovkováje: slovkovaje brati
  14.      sodnikováti  -újem nedov.) knjiž. biti sodnik, opravljati sodniške posle: pet let je sodnikoval v Kočevju
  15.      sòoblikováti  -újem nedov. (-) skupaj s kom oblikovati: to naselje sooblikujeta kraški svet in tipični slog hiš / z drugimi pedagogi je sooblikoval naše šolstvo / ilustracija v mladinski knjigi sooblikuje otrokovo duševnost
  16.      sòučinkováti  -újem nedov. (-) skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo
  17.      spakováti se  -újem se nedov.) 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: obrnil se je proti sošolcem in se spakoval; spakoval se je tako, da je dvigal desno stran ust // z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: učenci se mu spakujejo; spakovati se komu za hrbtom / ekspr. to si pa res dobro naredil, se je spakoval je zaničljivo govoril 2. ekspr. nenaravno, izumetničeno se vesti, govoriti, se oblačiti: vedi se dostojno, nikar se ne spakuj / spakovati se po nemško, v narečju; spakovati se po modi ● zastar. spakovati obraz pačiti; zastar. vsi so se spakovali nad njim zgražali spakováje se: spakovaje se je šel mimo spakujóč se -a -e: spakujoči se klovn
  18.      spodrkováti  -újem nedov.) redko spodrsavati: kar naprej so spodrkovali; brezoseb. na travnatem pobočju spodrkuje
  19.      stikováti  -újem nedov.) zastar. stikati, dajati skupaj: stikovati deske / ljudje nejevoljno stikujejo glave
  20.      stikováti  -újem tudi iztikováti -újem nedov.) zastar. stikati, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano
  21.      svetkováti  -újem nedov.) zastar. praznovati: svetkovati novo leto
  22.      tajnikováti  -újem nedov.) knjiž. biti tajnik, opravljati tajniške posle: tajnikovati v društvu
  23.      težakováti  -újem nedov.) knjiž. opravljati težaška dela: podnevi je težakovala, ponoči pa študirala
  24.      tlakováti  -újem nedov. in dov.) polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti tlakován -a -o: trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev
  25.      točkováti  -újem nedov. in dov.) 1. izražati vrednost česa s točkami: točkovati rezultate tekmovanja / učitelj naloge točkuje; vsak odgovor se točkuje 2. ocenjevati določeno lastnost česa s točkami: komisija je začela točkovati stanovanja; točkovati po pravilniku ● to tekmovanje se točkuje tudi za evropsko prvenstvo v njem dosežene točke se upoštevajo tudi v evropskem prvenstvu točkován -a -o: visoko točkovano delovno mesto

   1 4 29 54 79 104 129 154 179 204  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA