Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kovat (76-100)


  1.      posluškováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko prisluškovati: poglej, če kdo ne posluškuje / posluškoval je, kdaj bo zaslišal klice ♪
  2.      posmrčkováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko premikajoč smrček vohati: vidra posmrčkuje na vse strani ♪
  3.      posmrkováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih smrkati: prehlajen je, zato posmrkuje / ekspr. tiho posmrkuje in si briše solze pojokava ♪
  4.      potrkováti  -újem nedov. (á ȗ) potrkavati: potrkovati k prazniku / po votlem deblu potrkuje žolna ♪
  5.      pozajtrkováti  -újem dov. (á ȗ) pojesti zajtrk: hitro se je oblekel in pozajtrkoval ♪
  6.      požmrkováti  -újem nedov. (á ȗ) nar. pomežikovati: prestrašeno je požmrkoval / požmrkovati z očmi ♪
  7.      prečrkováti 1 -újem dov. (á ȗ) prebrati od črke do črke: s težavo prečrkuje pismo ♪
  8.      prečrkováti 2 -újem dov. in nedov. (á ȗ) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovati iz cirilice v latinico ♪
  9.      predsednikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti predsednik, opravljati predsedniške posle; predsedovati: temu društvu je dolgo predsednikoval ♪
  10.      preiskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskovali so vso okolico, da bi zbrali ostanke letala / zaradi morebitne okužbe mikroskopsko preiskovati živila / preiskovati sumljive osebe // delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskovati pacienta; dolgo so ga preiskovali 2. zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem zlasti glede na nezakonitost, krivdo: ker je bila krivda očitno na njegovi strani, zadeve niso več preiskovali 3. redko raziskovati, proučevati: preiskovati literarno delo preiskujóč -a -e: preiskujoč pogled; prisl.: preiskujoče opazovati preiskován -a -o: preiskovani odlitki; preiskovane osebe ♪
  11.      prejokováti  -újem nedov. (á ȗ) star. jokati: ves obupan je prejokoval ure in ure ♪
  12.      prekováti  -kújem dov., prekovál (á ú) 1. na novo podkovati: prekovati konja 2. s kovanjem spremeniti, preoblikovati: prekovati denar / prekovati sekiro v motiko; pren., slabš. te ljudi je prekoval v svoje orodje 3. ekspr. narediti koga bolj sposobnega za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: vojna jih je prekovala; življenje ga bo prekovalo ♪
  13.      preoblikováti  -újem dov. (á ȗ) dati čemu drugačno obliko: preoblikovati glavo kipa / ledeniki so preoblikovali pokrajino / ljudstvo je pesmi po svoje preoblikovalo / pesnik je dogodek preoblikoval v simbol preoblikováti se dobiti drugačne značilnosti: ta literarna smer se je pozneje močno preoblikovala / kapljice so se preoblikovale v drobne kristale / društvo se je preoblikovalo v akademijo preoblikován -a -o: preoblikovan izdelek; preoblikovani spomini na mladost ♪
  14.      prerokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil ♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa prerokován -a -o: prerokovani hudi časi so prišli; prerokovana usoda se ni izpolnila; tako je bilo prerokovano ♪
  15.      presekováti  -újem nedov. (á ȗ) presekavati: presekovati žico ♪
  16.      preskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo 2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom 3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega 4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico ● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega ◊ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke preskakováje: stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati preskakujóč -a -e: teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek ♪
  17.      preslikováti  -újem nedov. (á ȗ) preslikavati: preslikovati sobo / slike je umetnik vedno znova preslikoval in spreminjal ♪
  18.      pretipkováti  -újem nedov. (á ȗ) pretipkavati: strojepiska pretipkuje okrožnice ♪
  19.      pretlakováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) na novo tlakovati: pretlakovati trg, ulico ♪
  20.      pretrkováti  -újem nedov. (á ȗ) med. pretrkavati: pretrkovati pljuča / zdravnik ga je dolgo pretrkoval ♪
  21.      prežvekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo ♪
  22.      pričakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. živeti, računajoč a) da kdo, kaj pride: prišla je, ko je niso več pričakovali; nestrpno pričakovati pismo; otroci so željno pričakovali očeta / v uradu so ga stranke že pričakovale čakale; dve uri ga je pričakoval na postaji / kot vljudnostna fraza obiščite nas, pričakujemo vas; pren., ekspr. pojdimo hitro, gore nas že pričakujejo b) da se bo kaj zgodilo: te dni pričakujejo napad; za svoje delo pričakuje pohvalo; od njega ne pričakuj sočutja / ne pričakuj tuje pomoči ne zanašaj se, ne računaj nanjo // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: dijaki z veseljem pričakujejo maturantski ples; v strahu pričakuje, kaj bo; težko pričakuje pomlad / napeto pričakovati konec filma 2. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o čem: pričakoval je drugačen razplet zgodbe; pričakovati uspeh; pričakujejo, da bodo letos izpolnili načrt; zgodilo se je, kakor je pričakoval / pričakovali so, da se bo jezil, pa se ni mislili so 3. ekspr. biti pripravljen, gotov za koga: hotel je obnovljen in pričakuje goste / tam ga pričakuje sreča tam bo srečen ● ekspr. česa takega od tebe nisem pričakoval ti nisem prisojal; ekspr. pričakuje otroka je noseča, bo rodila; ekspr. preveč so pričakovali od njega precenjevali so ga pričakováje star.: ne pričakovaje odgovora, je nadaljeval pričakujóč -a -e: pričakujoč darilo, je iztegnil roko; opazil je njen pričakujoči pogled; prisl.: pričakujoče ga je pogledala pričakován -a -o: težko pričakovan dan; dolgo pričakovana svoboda; sam.: pričakovano se ni zgodilo ♪
  23.      prikováti  -kújem dov., prikovál (á ú) 1. s kovanjem pritrditi: verigo prikovati na obroč / prikovali so jih na galejo; pren., ekspr. njegov divji pogled jo je prikoval na mestu 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo prikovali na dom; življenje jih je prikovalo na tujo zemljo / močno streljanje jih je prikovalo na tla ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. prikoval je svoj pogled nanjo nepremično jo je gledal prikován -a -o: bil je z verigo prikovan k steni; biti prikovan na dom; od začudenja je obstala kakor prikovana nepremično, negibno ♪
  24.      prilikováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. prilagajati: svoje nazore je rad prilikoval nazorom drugih ♦ biol. prilikovati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; asimilirati; lingv. glasovi se prilikujejo glasovnemu okolju se prilagajajo glede na vrsto glasov 2. star. primerjati: prilikovati pašnike in stepe / prilikovati hudobijo kvasu; prilikoval se je čebeli ♪
  25.      primanjkováti  -újem nedov. (á ȗ) s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: primanjkuje cementa, premoga; hrane jim ne primanjkuje; publ. na tem območju primanjkujejo živila primanjkuje živil / za tako trditev mu primanjkuje dokazov ∙ ekspr. primanjkuje mu čut za estetiko nima ga ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA