Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kovanec (43-67)


  1.      néžica  -e ž (ẹ̑) 1. pog. kovanec za 5 par: plačal je s samimi nežicami 2. manjšalnica od neža 1: nežica, polna vina ◊ zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust, Cobitis taenia ♪
  2.      néžka  -e ž (ẹ̑) pog. kovanec za 5 par: sprevodnik ji je vrnil same nežke ♪
  3.      níkelj  -klja m (í) 1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja 2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev ♪
  4.      nôvčičen  -čna -o prid. (ō) ptt, v zvezi novčični telefonski aparat telefonski aparat, ki začne delovati, če se spusti vanj kovanec ♪
  5.      obležáti  -ím dov. (á í) 1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal; obležati kot mrtev; obležati kot snop, vreča // ostati v takem položaju a) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal; obležati v krvi b) zaradi bolezni: dobila je vročino in obležala; obležati za dva meseca; obležati za pljučnico // z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: udaril je z glavo ob zid in mrtev, nezavesten obležal 2. ostati na podlagi z daljšo, širšo stranjo: vse drogove so postavili, le eden je obležal / odšli so, listek pa je neopažen obležal na tleh // ostati kje sploh: smrad je dolgo časa obležal nad dolino / z oslabljenim pomenom senca nezaupanja je obležala med njima 3. navadno s prislovnim določilom obstati v ležečem položaju: kovanec se je zatrkljal po tleh in obležal v kotu; priletel je šopek in obležal pri njenih nogah 4. redko uležati se: pustiti gnoj obležati; sadje bo okusno, ko se obleži ● ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen; sneg je obležal ni skopnel; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; ekspr. obležal je na Doberdobu padel je, bil (v boju) ubit; ekspr. povej, kaj ti je obležalo na duši, na srcu kaj te teži, vznemirja; ekspr. ta krivica mu je obležala na duši zaradi te krivice se čuti krivega; se čuti prizadetega; ekspr. ta naloga je obležala na njegovih ramenih za to nalogo je ostal odgovoren on; ekspr. marsikateri jelen je že obležal pod njegovo kroglo marsikaterega jelena je že ustrelil; pog., ekspr. ta človek mi je obležal v želodcu mi je ostal zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; jed mi je obležala v želodcu ostala dlje časa neprebavljena obležán -a -o: obležano vino ♪
  6.      odlikovánka  -e ž (á) ženska oblika od odlikovanec: odlikovanci in odlikovanke ♪
  7.      pára 2 -e ž (ȃ) stotina jugoslovanskega dinarja: mleko se je podražilo za dvajset par; to stane tri dinarje in petdeset par / pet par mu je padlo na tla kovanec z vrednostjo pet par // ekspr. denar sploh: prizadeval si je, da bi zaslužil kako paro; vsako paro je hranil za družino ∙ ekspr. stiska vsako paro je varčen; je skop; prebita para ekspr. nimam niti prebite pare popolnoma nič denarja; ekspr. to ni vredno prebite pare zelo malo, nič; ekspr. vrnil sem mu do zadnje pare ves denar ♪
  8.      patakón  -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon ♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju ♪
  9.      péni  -ja m (ẹ̑) kovanec v vrednosti ene stotinke funta šterlinga: deset penijev ♪
  10.      péso  tudi pésos tudi pézo -a m (ẹ̑) denarna enota nekaterih srednjeameriških in južnoameriških držav: dolžen mi je tisoč pesov; preračunati dinarje v pese / filipinski, mehiški peso // bankovec ali kovanec te denarne enote: na mizo je položil pet pesov in odšel ♪
  11.      pést  -í ž (ẹ̑) 1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel kamen / prsti so se mu skrčili v pest; stisniti roko v pest / bojevanje s pestmi // star. roka, prsti: zgrabil ga je s koščenimi pestmi za ovratnik in ga stresel / rokavi za pestmi so umazani na zapestjih 2. s predlogom prostor med skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: izbiti komu kamen iz pesti; v pesti je tiščal nekaj drobiža / ekspr. stisnil mu je kovanec v pest skrivoma dal 3. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: pest drobiža; dala ji je dve pesti moke / dobiti za pest zlatnikov / pest prediva; odžeti pest pšenice // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: teh nekaj pesti sena bomo že še pograbili; dragocena je vsaka pest zemlje / redko: v svoji lasti nima niti pesti zemlje prav nič; okoli hiše je komaj za pest zemlje zelo malo 4. ekspr. (telesna) moč, sila: morali so se pokoriti njegovi pesti; če ne bo šlo drugače, jim bo treba to dokazati s pestjo z nasiljem; krojiti si, pisati si pravico s pestmi 5. nekdaj dolžinska mera, približno 10,5 cm: petnajst pesti dolg / meriti na pesti ● pog. pazi se, ker me močno srbijo pesti zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala; držati, tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog., ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; kmalu jim je pokazal svoje pesti jih fizično napadel; publ. partizanska vojska je postala udarna pest narodne oblasti udarna (vojaška) moč, sila; ekspr. to je pravici pest v obraz to je grobo kršenje pravice; pog. dobiti koga v pest ujeti in kaznovati ga; pog. kogar je dobil v pest, vsak je moral poslušati njegovo tarnanje kogar je srečal, s komer se je pogovarjal; ekspr. priti v pest paragrafom zaradi kršenja zakonitosti biti kaznovan; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. lakota, žeja ga ima v pesteh zelo je lačen, žejen; ekspr. začelo se je s prepirom, končalo s pestmi s tepežem, pretepom; pog. na sestanku je treba udariti s pestjo po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; publ., ekspr. z jekleno pestjo narediti red v državi z oboroženimi silami, nasiljem; delati na lastno pest na svojo roko; ekspr. to je človek nagle jeze in trdih pesti je močen, divji človek, zlasti v tepežu, pretepu; publ., ekspr. režim železne pesti ki temelji zlasti na vojaških, policijskih metodah in nasilju; ekspr. upošteva samo moč pesti telesno moč; ekspr. vladala je pravica pesti oblast je imel, kdor je bil močnejši, brezobzirnejši ◊ jur., zgod. pravica pesti v srednjem veku pravica plemstva, da uveljavi svoje pravne zahteve tudi s silo, orožjem ♪
  12.      petáča 2 -e ž (á) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za pet kron: žvenketal je s petačami ♪
  13.      peták  -a m (á) 1. vrednost pet denarnih enot: vse je prodal za nekaj petakov // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: menjati petak 2. nekdaj avstrijski bankovec za pet goldinarjev: zapravil je tri petake / iz denarnice je vzel petak in ga položil na mizo 3. nar., navadno v zvezi gosak petak pet let star gosak: zaklati gosaka petaka ♪
  14.      petdeseták  -a m (á) vrednost petdesetih denarnih enot: plačati petdesetak / dobil je za petdesetak drobiža // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: menjati petdesetak; plačal je s petdesetakom ♪
  15.      pétdínarski  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) ki ima vrednost petih dinarjev: petdinarski kovanec ♪
  16.      petíca  -e ž (í) 1. pog. številka pet: prečrtati petico / petica vozi vsako uro tramvaj, avtobus številka pet 2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobivati petice; v matematiki ima petico // nekdaj negativna ocena (v šoli): v spričevalu ni imel nobene petice 3. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za pet grošev: v dar je dobil dve petici / srebrna petica / šmarna petica z Marijino podobo na eni strani 4. igralna karta s petimi znaki: karova petica ♪
  17.      pezéta  tudi peséta -e ž (ẹ̑) denarna enota Španije: plačati, zaslužiti sto pezet // bankovec ali kovanec te denarne enote: odprl je denarnico, polno pezet ♪
  18.      pfénig  -a m (ẹ̑) kovanec z vrednostjo ene stotine nemške marke: plačal je štiri marke in trideset pfenigov ♪
  19.      piáster  -tra m (á) bankovec ali kovanec z vrednostjo ene stotine egiptovskega, sirskega, sudanskega funta: srebrn piaster ♪
  20.      polovíčar  -ja m (ȋ) 1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: bodi ves to, kar si, ne pa polovičar; očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji 2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: ne dajaj popravljati aparata temu polovičarju; kot mojster, organizator ni polovičar 3. jur., nekdaj polgruntar, polzemljak: doma so bili polovičarji; gruntarji in polovičarji 4. v stari Avstriji kovanec v vrednosti pol krajcarja: na mizo je vrgel tri polovičarje; krajcarji in polovičarji ◊ čeb. panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče ♪
  21.      porokováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo ♪
  22.      réža  -e ž (ẹ́) ozka odprtina, ki nastane, če se kaj s čim ne stika: les se suši, zato se reže večajo; zadelati reže v podu; reže med opekami; reža pod vrati // ozka odprtina sploh: vreči kovanec v režo glasbenega avtomata; reža poštnega nabiralnika; reža na glasovalni skrinjici / redko skozi režo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo ◊ alp. reža podolžna razpoka v skalovju; bot. listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; grad. reža presledek med dvema gradbenima elementoma; fuga; zool. škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge ♪
  23.      rúbelj  -blja m (ú) denarna enota Sovjetske zveze: cena v rubljih / ruski rubelj // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: menjati rublje ◊ num. srebrni rubelj ruski srebrnik, kovan v 18. in 19. stoletju ♪
  24.      rumenják  -a m (á) 1. rumena snov v jajcu: ločiti rumenjak od beljaka; zmešati rumenjake s sladkorjem; jajce z dvojnim rumenjakom / jajčni rumenjak 2. star. zlat kovanec, zlatnik: polna mošnja rumenjakov / cel dan iz pravd koval bom rumenjake (F. Prešeren) ♪
  25.      rúpija  -e ž (ú) denarna enota Indije in nekaterih drugih držav: za delo mu je plačal le nekaj rupij / indonezijska, pakistanska rupija // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: porabil je zadnjo rupijo ♪

   1 18 43 68  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA