Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kova (48-72) 
- izsekoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor izsekuje: izsekovalci gozdov ♦ teh. delavec pri izsekovalnem stroju ♪
- izsekoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izsekuje: izsekovalno orodje / izsekovalni stroj ♪
- izsekovánje -a s (ȃ) glagolnik od izsekovati: izsekovanje gozdov ♪
- izsekováti -újem nedov. (á ȗ) s sekanjem v celoti, popolnoma odstranjevati: izsekovati gozdove ◊ teh. izrezovati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati ♪
- izskakováti -újem nedov. (á ȗ) 1. skakati iz česa, navadno iz prometnega sredstva: padalci izskakujejo v določenih presledkih 2. premikati se s prvotnega, navadnega mesta: čolniček pri teh statvah pogosto izskakuje ♪
- izvojskováti -újem dov. (á ȗ) redko izbojevati: izvojskovati zmago / izvojskovati boj / vsako ped napredka si je bilo treba izvojskovati ♪
- jadikovánje -a s (ȃ) glagolnik od jadikovati: naveličal se je poslušati njeno jadikovanje ♪
- jadikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. tožiti, tarnati: ženske so vile roke in jadikovale; ko bi se vsaj to ne zgodilo, je jadikoval; glasno, hripavo jadikovati / ne jadikujte, branite svoje pravice; jadikuje, da ne more plačati; jadikuje zaradi revščine jadikujóč -a -e: jadikujoča inteligenca ♪
- junakovánje -a s (ȃ) glagolnik od junakovati: hajduško življenje in junakovanje / slavno je končal svoje junakovanje junaško življenje ♪
- junakováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko 1. delati junaška dejanja: bilo je v času, ko je junakoval kralj Matjaž / ekspr. v domišljiji junakovati v romantičnih prizorih biti junak 2. ekspr. veseljačiti, popivati: spoprijateljili so se in zdaj junakujejo po gostilnah ♪
- kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [u̯c] m (ȋ-ȃ) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci ♪
- kolkovánje -a s (ȃ) glagolnik od kolkovati: kolkovanje prošnje ♪
- kolkováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) nalepiti kolek na dokument, prošnjo kot dokaz plačane pristojbine: pritožbe ni treba kolkovati kolkován -a -o: pravilno kolkovana prošnja ♪
- kratkovalóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratke valove: kratkovalovna svetloba / kratkovalovni oddajnik ♪
- kresnikováti -újem nedov. (á ȗ) redko kresovati: do zore je kresnikoval ♪
- leskováča -e ž (á) redko leskova palica, šiba: urezati si leskovačo ♪
- ljubimkováti -újem nedov. (á ȗ) redko ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva ♪
- ljubkoválen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za ljubkovanje: ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi; ljubkovalna beseda ♦ lingv. ljubkovalna beseda ali ljubkovalno ime beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru ♪
- ljubkovánje -a s (ȃ) glagolnik od ljubkovati: z ljubkovanjem ga je spravila v dobro voljo / imela je že razna ljubkovanja ♪
- ljubkováti -újem nedov. (á ȗ) 1. iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati, objemati koga: igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala; otročiček se je rad ljubkoval z mamo; pren., ekspr. ljubkovati s pogledi 2. ekspr. ljubimkati, flirtati: ljubkovala je z mlajšimi fanti ljubkováje: ljubkovaje jo je pritisnil k sebi ljubkujóč -a -e: ljubkujoči gibi ♪
- lokovánje -a s (ȃ) muz. uporabljanje loka pri godalnih instrumentih: napačno lokovanje ♪
- malikoválec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kdor časti malike: bil je malikovalec 2. ekspr. kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalec bogastva, denarja ♪
- malikoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od malikovalec ♪
- malikoválski -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na malikovalce ali malike: odpraviti malikovalske običaje / malikovalsko ljudstvo / malikovalska ljubezen staršev do edinčka velika in nekritična malikoválsko prisl.: ljubiti koga (po) malikovalsko ♪
- malikoválstvo -a [u̯s] s (ȃ) čaščenje malikov: izganjati malikovalstvo; razširjenost malikovalstva ♪
1 23 48 73 98 123 148 173 198 223 
