Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kova (326-350)


  1.      umetnikovánje  -a s (ȃ) knjiž. umetniško delovanje: od umetnikovanja ni mogel živeti / večletno umetnikovanje v Parizu ♪
  2.      uradnikovánje  -a s (ȃ) ekspr. opravljanje dolžnosti, opravil uradnika: brezosebno, dolgočasno uradnikovanje / uradnikovanje v banki ♪
  3.      urednikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od urednikovati: dolgoletno, uspešno urednikovanje; urednikovanje pri časopisu / redko urednikovanje revije, zbornika urejanje ♪
  4.      urednikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti urednik, delati kot urednik: več let urednikovati pri reviji ♪
  5.      usekovánje  -a s (ȃ) glagolnik od usekovati: zaslišalo se je usekovanje ♪
  6.      usekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati sluz iz nosu: usekovati otroka / usekovati si nos 2. star. odstranjevati ogorek; otrinjati: usekovati trsko / usekovati svečo usekováti se s pihanjem zraka skozi nos odstranjevati iz njega sluz: ženske so si brisale oči in se usekovale; glasno, močno se usekovati; usekovati se v robec ♪
  7.      vkováti  vkújem dov. (á ú) 1. s kovanjem pritrditi v kaj: vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje; pren., ekspr. njegov osorni glas ga je kar vkoval v tla // s kovanjem narediti v kaj: vkovati grb, podobo v kovanec // ekspr. z zelo močnim vplivom narediti, da kdo ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: s prestrogo vzgojo so vkovali vanj pokorščino in ponižnost / vojna leta so vkovala v ljudi strah in nezaupanje 2. nekdaj s kovanjem narediti, da kaj obdaja roke, noge koga, da se ne more svobodno gibati: vkovati obsojenca / vkovati komu roke in noge / vkovati upornike v okove / sužnje so vkovali na skupno verigo 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj tesno obdaja kaj, navadno kot ovira: reka je zamrznila in ladjo vkovala v led / huda zima je potok vkovala v led potok je zamrznil vkován -a -o: vkovani ujetniki; biti vkovan v okove, verige ♪
  8.      vojakováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti vojak: obiskal je kraje, kjer je vojakoval ♪
  9.      vojskovalíšče  -a s (í) voj. območje, na katerem je, poteka vojna: evropsko, azijsko vojskovališče; vojskovališče druge svetovne vojne ♪
  10.      vojskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vojskovati se: z vojskovanjem pridobiti tuja ozemlja; dolgotrajno vojskovanje; načini, taktika vojskovanja / naveličati se vojskovanja ♪
  11.      vojskováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. vojaško se spopadati: sprti strani sta se prenehali vojskovati; vojskovati se s sosednjo državo 2. udeleževati se oboroženega spopada, boja; bojevati se: vojskovati se proti močnejšemu sovražniku; vojskovati se za domovino, svobodo; vojskovati se na morju; hrabro se vojskovati; pren. vojskovati se proti jezikovnim napakam 2. ekspr. zelo si prizadevati za kaj: vojskoval se je za njeno naklonjenost; vojskovati se za pravice vojskujóč se -a -e: vojskujoč se je država gospodarsko propadala; vojskujoče se strani ♪
  12.      vsrkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vsrkovanje: vsrkovalne vaje pri odpravljanju govornih motenj ♪
  13.      vsrkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vsrkovati: vsrkovanje pijače skozi cevko ♪
  14.      vsrkováti  -újem nedov. (á ȗ) vsrkavati: vsrkovati zdravilno tekočino ♪
  15.      vtikováti  -újem nedov. (á ȗ) vtikati: raca vtikuje kljun v vodo / ne vtikuj se v pogovor vmešavaj ♪
  16.      vtiskoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se vtiskuje: vtiskovalni stroj; vtiskovalno orodje / vtiskovalni postopek ♪
  17.      vtiskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vtiskovati: vtiskovanje vzorcev / vtiskovanje vdolbin različnih oblik / vtiskovanje podob v zavest ♪
  18.      vtiskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskovati semena v zemljo; vtiskovati kaj globoko v pesek 2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskovati model v pesek; vtiskovati roko v sneg // s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskovati črke v glino; vtiskovati okraske v vosek / vtiskovati vzorec v papir, usnje 3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskovati komu v zavest, naj se bojuje do zmage / vtiskovati komu v spomin vrstni red opravil 4. delati, povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: dramatik vtiskuje živalim in pravljičnim bitjem človeške lastnosti / publ. njegovi pripovedi vtiskuje pečat velika angažiranost vtiskováti se zaradi pritiska prodirati v kaj: stopala so se mu vtiskovala globoko v pesek ♪
  19.      vzkrikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. krikati: vzkrikovati od bolečin ♪
  20.      vzrokovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vzrokovati: vzrokovanje nesreče ♪
  21.      vzrokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) zastar. povzročati: razdražen bik je vzrokoval že velike nesreče / vzrokovati komu smeh na obrazu ♪
  22.      zafrkováti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: smejala se mu je in ga zafrkovala 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: učitelji so ga zafrkovali ● star. zafrkoval je brke zavihoval ♪
  23.      zajadikováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. zatarnati: ko je izvedela novico, je zajadikovala / to ne pomeni nič dobrega, je zajadikoval ♪
  24.      zajtrkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor jé zajtrk: prvi zajtrkovalci so že sedeli za mizami ♪
  25.      zajtrkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zajtrk ali zajtrkovanje: zajtrkovalne navade / zajtrkovalna miza ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA