Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kova (198-222)



  1.      ponikoválnica  -e ž () 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice
  2.      ponikoválnik  -a m () knjiž., redko pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja; požiralnik: cestni, dvoriščni ponikovalnik
  3.      ponikováti  -újem nedov.) izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem; ponikati: potok ponikuje v ozki soteski ponikujóč -a -e: ponikujoča voda
  4.      poplakováti  -újem nedov.) z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: poplakovati sode ● ekspr. v gostilni poplakujeta vsak svojo jezo, žalost pijeta alkoholno pijačo, da bi zmanjšala, odpravila jezo, žalost; ekspr. jedel je rake in jih poplakoval z vinom zraven pil vino
  5.      porokováti  -újem nedov.) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo
  6.      poskakovánje  -a s () glagolnik od poskakovati: poskakovanje ga je ogrelo / od poskakovanja avtomobila in hrupa jo je bolela glava
  7.      poskakováti  -újem nedov.) 1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati // tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače / ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah 2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel 3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje // biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta / srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja ● črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo poskakováje: poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice poskakujóč -a -e: poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče
  8.      posluškováti  -újem nedov.) knjiž., redko prisluškovati: poglej, če kdo ne posluškuje / posluškoval je, kdaj bo zaslišal klice
  9.      posmrčkováti  -újem nedov.) knjiž., redko premikajoč smrček vohati: vidra posmrčkuje na vse strani
  10.      posmrkováti  -újem nedov.) v presledkih smrkati: prehlajen je, zato posmrkuje / ekspr. tiho posmrkuje in si briše solze pojokava
  11.      potrkoválec  -lca [c tudi lc] m () redko pritrkovalec: izurjen potrkovalec
  12.      potrkováti  -újem nedov.) potrkavati: potrkovati k prazniku / po votlem deblu potrkuje žolna
  13.      pozajtrkováti  -újem dov.) pojesti zajtrk: hitro se je oblekel in pozajtrkoval
  14.      požmrkováti  -újem nedov.) nar. pomežikovati: prestrašeno je požmrkoval / požmrkovati z očmi
  15.      prečrkovánje  -a s () lingv. zapis črk določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovanje japonskih imen
  16.      prečrkováti 1 -újem dov.) prebrati od črke do črke: s težavo prečrkuje pismo
  17.      prečrkováti 2 -újem dov. in nedov.) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovati iz cirilice v latinico
  18.      predsednikovánje  -a s () glagolnik od predsednikovati: v času njegovega predsednikovanja je bilo veliko storjenega / odpovedati se predsednikovanju
  19.      predsednikováti  -újem nedov.) knjiž. biti predsednik, opravljati predsedniške posle; predsedovati: temu društvu je dolgo predsednikoval
  20.      preiskoválec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor preiskuje: skriti se preiskovalcem 2. pooblaščena uradna oseba, ki vodi preiskavo: preiskovalec ga je spretno zasliševal ◊ jur. preiskovalec do 1954 delavec pri javnem tožilstvu, ki opravlja preiskovalna dejanja v predhodnem kazenskem postopku do vložitve obtožnice
  21.      preiskoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na preiskavo: preiskovalne priprave ◊ jur. preiskovalni postopek; preiskovalni sodnik sodnik, ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; preiskovalni zapor do 1968 omejitev obdolženčeve svobode med preiskavo do pravnomočnosti sodbe; preiskovalno dejanje dejanje v kazenskem postopku, narejeno z namenom, da se ugotovijo dejstva; med. preiskovalna miza miza za preiskavo pacientov
  22.      preiskoválnica  -e ž () prostor za preiskavo, preiskovanje: preiskovalnica za živila / preiskovalnica in operacijski prostori
  23.      preiskovánec  -nca m (á) kdor je preiskovan: ugotoviti neuravnovešenost pri precejšnjem odstotku preiskovancev; potreba po popolni sproščenosti preiskovanca
  24.      preiskovánje  -a s () glagolnik od preiskovati: pri še tako natančnem preiskovanju knjižnice knjige niso našli / preiskovanje njegove preteklosti / preiskovanje poškodbe z otipavanjem / po dolgem preiskovanju dognati izvor besede
  25.      preiskováti  -újem nedov.) 1. delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskovali so vso okolico, da bi zbrali ostanke letala / zaradi morebitne okužbe mikroskopsko preiskovati živila / preiskovati sumljive osebe // delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskovati pacienta; dolgo so ga preiskovali 2. zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem zlasti glede na nezakonitost, krivdo: ker je bila krivda očitno na njegovi strani, zadeve niso več preiskovali 3. redko raziskovati, proučevati: preiskovati literarno delo preiskujóč -a -e: preiskujoč pogled; prisl.: preiskujoče opazovati preiskován -a -o: preiskovani odlitki; preiskovane osebe

   73 98 123 148 173 198 223 248 273 298  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA