Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kova (151-175)
- okovánec -nca m (á) knjiž., redko 1. nav. mn. okovanka: bil je obut v okovance 2. kdor je vkovan, vklenjen: na dvorišču so spali okovanci ♪
- okovánje -a s (ȃ) glagolnik od okovati: pripeljali so sani za okovanje // zastar. okovje: pipi dati novo srebrno okovanje ♪
- okovánka -e ž (á) nav. mn. močen okovan čevelj, zlasti za hojo po hribih: obuti okovanke; prišel je v okovankah ● knjiž. ukradli so mu okovanko puško ♪
- okováti okújem dov., okovál (á ú) 1. opremiti s kovinskim delom, ki varuje ali je za okras: z železom okovati vrata / okovati lesena kolesa; okovati pas z zlatom / okovati okna montirati nanje okovje 2. nekdaj nadeti okove: galjote so okovali / okovati roke v težke verige; pren., knjiž. drevesa je okovalo ivje okován -a -o: z žeblji okovani čevlji; z ledom okovani grebeni; okovana skrinja; okovana vrata ♪
- oplakováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok 2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi ♪
- oporekoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: največ oporekovalcev je med mladimi ♪
- osebenjkováti -újem in osebénjkovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti ♪
- osluškovánje -a s (ȃ) glagolnik od osluškovati: previdno oprezovanje in osluškovanje / osluškovanje pljuč; priprava za osluškovanje ♪
- osluškováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga 2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskultirati: osluškovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval ♪
- otróškovárstven -a -o prid. (ọ́-ȃ) nanašajoč se na varstvo otrok: otroškovarstvena vprašanja ♪
- paberkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor paberkuje: nagnali so paberkovalce, ki so kradli iz snopov / ekspr. novinarski paberkovalci ♪
- paberkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paberkovanje: paberkovalna strast ♦ lingv. paberkovalna metoda ekscerpiranja metoda, po kateri se izpišejo le določene besede besedila ♪
- paberkoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od paberkovalec: paberkovalka v vinogradu / paberkovalka tujih idej ♪
- paberkovánje in páberkovanje -a s (ȃ; á) glagolnik od paberkovati: paberkovanje po njivah, vinogradih / paberkovanje po antičnih filozofih ♪
- paberkováti -újem in páberkovati -ujem nedov. (á ȗ; á) iskati, nabirati plodove, sadeže, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu: paberkovati po njivah, vinogradih; paberkovati po trgatvi // ekspr. iskati, nabirati sploh: ob greznici paberkuje golob; otroci so radi paberkovali po smetiščih // ekspr. prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: paberkovati na jezikoslovnem polju; zanimivo je bilo paberkovati po teh zapisih ♪
- pesnikoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec ♪
- pesnikovánje -a s (ȃ) glagolnik od pesnikovati: opustiti pesnikovanje / to razodeva vse njegovo pesnikovanje ♪
- pesnikováti -újem nedov. (á ȗ) nav. slabš. pisati (slabe) pesmi: v mladih letih je pesnikoval pesnikujóč -a -e: pesnikujoči srednješolci ♪
- piknikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. udeleževati se piknika: piknikovati s prijatelji ♪
- pobliskováti -újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno pobliskujejo ● ekspr. pobliskuje se mu tisoč misli se mu pojavlja za krajši čas pobliskujóč -a -e: v soncu pobliskujoča gladina morja ♪
- pocinkoválnica -e ž (ȃ) obrat, delavnica za cinkanje: delati v pocinkovalnici ♪
- počitnikováti -újem nedov. (á ȗ) publ. preživljati počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča): počitnikovati na morju, ob jezeru / hoditi počitnikovat v počitniško hišico ♪
- podkóva -e ž (ọ̑) zastar. podkev: konji so potrebovali nove podkove ♪
- podkováč -a m (á) podkovski kovač: bil je podkovač / kovači in podkovači ♪
- podkovánec -nca m (á) nav. mn., redko podkovan čevelj: s seboj je vzel le cepin in dobre podkovance ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251