Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kova (1.226-1.250)


  1.      líce  -a s (ȋ) 1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica 2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb 3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje // prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca 4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno 5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta 6. neustalj., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta ● star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne navidez ◊ lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice ♪
  2.      licéj  -a m (ẹ̄) 1. v nekaterih deželah srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija: obiskovati licej 2. pog., med obema vojnama Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani: ravnatelj liceja 3. do 1848 vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo: graški, ljubljanski licej 4. pri starih Grkih šola, v kateri je predaval Aristotel: licej v Atenah ◊ šol. dekliški licej nekdaj šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine ♪
  3.      licénca  -e ž (ẹ̑) 1. pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga: odkupiti licenco; delati televizorje po tuji licenci; licenca za elektronske varilne aparate; domač proizvod po italijanski licenci 2. šport. dovoljenje za opravljanje kake športne funkcije ali za nastopanje: trenerjeva licenca je prenehala veljati / vodniška licenca / pokazati licenco tako dovoljenje v pismeni obliki 3. knjiž., redko dovoljen odmik, odstopanje od ustaljenih pravil, ravnanja: dovolil si je nekaj licenc; režiserske licence ◊ film. licenca dovoljenje za javno prikazovanje filma, ki ga izda nosilec materialnih avtorskih pravic; lit. poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina ♪
  4.      lík 1 -a m (ȋ) 1. oseba kot literarna, dramska upodobitev: podati življenjsko pristen lik; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe; filmski, igralski, odrski liki; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih; liki v tragediji; ekspr. Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik // s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: igralec je dobro podal lik gizdalina; junaški lik iz naše revolucije; lik borca in heroja / z oslabljenim pomenom vzgajati socialistični lik človeka 2. knjiž., navadno s prilastkom likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: lesen lik sejalca; lik zveri; lik iz kamna; lik na kovancu; znamke s pesnikovim likom; pren. duhovni lik pesnika ∙ knjiž. njen lik mu je vedno pred očmi obraz, podoba, postava 3. kar je likovno upodobljeno sploh: risati po pesku nekakšne like; okrasni liki na ploskvi 4. geom. tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin: izračunati ploščino lika / enakokotni lik; ploskovni, prostorski lik; podobni, skladni liki; raznostranični lik / geometrijski lik 5. igr. obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve: vpisati besedo, črko v lik / magični lik pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo ◊ šport. lik kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja; obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani ♪
  5.      líkati  -am nedov. (ȋ) 1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi: gospodinja pere in lika; likati hlače, perilo; likati obleko na lice, narobe / likati na oglje z likalnikom na oglje; likati z vlažno krpo da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa // delati kaj gladko, nezmečkano: likati pod pritiskom; likati s strojem ♦ usnj. likati usnje 2. knjiž. slovnično, stilno izboljševati: likati svojo govorico; likati jezik; likati verze 3. knjiž. vzgajati, oblikovati: učiti in likati mladino; likal se je v dobrega borca; likati se pri Cankarju / likati svoj slikarski dar 4. star. loščiti, svetliti: likati čevlje, nohte ♪
  6.      líkoven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi; moderen likovni izraz; likovni svet japonskih grafikov; likovna kritika, kultura; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekture ♦ šol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja líkovno prisl.: likovno upodobiti zgodovinski prizor ♪
  7.      limitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa; omejiti: limitirati kredite; limitirati zaloge ♦ mat. zaporedje limitira gre proti limiti limitíran -a -o: limitirana stanarina ♦ ekon. limitirane cene cene, katerih oblikovanje je omejeno ♪
  8.      lineáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen // razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen; linearna, preprosta vera v svet 2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba 3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren: rast proizvodnje je linearna 4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo ◊ arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu; muz. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi lineárno prisl.: dejanje poteka linearno; linearno povečati vse osebne dohodke; linearno razporejena vas ♪
  9.      lineárnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost linearnega: linearnost geometrijske tvorbe ◊ lit. linearnost v zgodbi enakomernost razvoja dogajanja brez vsebinskih odmikov; muz. linearnost kompozicijskega stavka značilnost, da so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; um. linearnost in ploskovitost figur ♪
  10.      líra 1 -e ž (ȋ) denarna enota Italije in nekaterih drugih držav: to stane tisoč lir / turška lira / pog. tam prodajajo samo za lire za italijanski denar ♦ num. beneška lira srebrnik, kovan v 15. in 16. stoletju v Benetkah ♪
  11.      líra 2 -e ž (ȋ) 1. pri starih Grkih glasbilo s strunami, napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic: brenkati na liro / spremljati petje z liro; pren., vznes. rojenice so mu podarile liro; pesnikova lira je umolknila 2. teh. priprava, del priprave, podoben liri: zaklana perutnina se obešena na lirah pomika skozi dvorano ◊ astr. Lira ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Vega ♪
  12.      líričen  -čna -o prid. (í) 1. ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja, čustven: recitirati z liričnim poudarkom; konec novele je liričen; lirična pesem; v sliki je opazno lirično razpoloženje / redko lirična doživetja čustvena / redko ženska lirične narave čustvene 2. nanašajoč se na liriko; lirski: pesnikova lirična nadarjenost / lirični pesnik; lirična pesem ◊ lit. lirična drama drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje; lirična proza; muz. lirični sopran sopranski glas, nekoliko višji od dramskega soprana; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja lírično prisl.: biti lirično razpoložen ♪
  13.      lístina  -e ž (ȋ) 1. v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave: izdati, napisati, podpisati listino; ponarejena listina; kolkovanje listin; overiti prepis listine; pristnost listine / bančne listine; ozemlje je postalo samostanska last s cesarjevo darilno listino; denarne in kreditne listine; pooblastilne listine; prevozne listine ♦ fin. knjigovodska listina na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte; jur. javna listina ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; polit. Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta; ustanovna listina Organizacije združenih narodov temeljna določila o ciljih, načelih, ustroju in delovanju Organizacije združenih narodov; žel. spremne listine vlakov 2. zapis, ki kaj dokazuje, pojasnjuje sploh: ta načrt je najvažnejša listina za zgodovino slovenske šole; tako je bral v starih listinah; v pisalni mizi svojega moža je našla tudi nekaj neljubih listin; zgodovinske listine ♪
  14.      líti  líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í) 1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije; deževnica lije s strehe; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti // knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu // knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line 2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo 3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad; ubrana melodija lije iz sobe; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo // ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh 4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice; po vseh potih so lili begunci v mesto; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti 5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije; lilo je v curkih; lije kakor iz škafa, vedra; lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma 6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove 7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo ● ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž., redko glas je lil polno zvenel lijóč -a -e: lijoč solze navdušenja, obupa; neprestano lijoči dež; pesmi, lijoče iz gozda lít -a -o: liti svečnik; lite črke; lita med; kri, lita za svobodo; solze so bile lite zaman; lito železo železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom ogljika za ulivanje ♦ grad. liti beton redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov; teh. lito steklo ♪
  15.      litosfêra  -e ž (ȇ) geol. zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine, zemeljska skorja: raziskovanje litosfere ♪
  16.      livárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na livarje ali livarstvo: livarsko orodje; biti zaposlen v livarskem podjetju ♦ metal. livarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v lito železo; livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski pesek pesek za izdelavo form, navadno kremenov; livarska žlica orodje za oblikovanje form ♪
  17.      ljúbčkati  -am nedov. (ȗ) ekspr. ljubkovati: samo razvaja ga in ljubčka ljúbčkati se ekspr. poljubljati se: kar naprej se ljubčkata ♪
  18.      ljubímkati  -am nedov. (ȋ) 1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču 2. redko ljubkovati, božati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala ♪
  19.      ljubíteljski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ljubitelje: novo avtorjevo knjigo so bralci pričakovali z veselim ljubiteljskim nemirom / nastopiti na ljubiteljskem koncertu; ljubiteljske gledališke skupine nepoklicne, amaterske 2. knjiž., redko bibliofilski: ljubiteljska izdaja ♪
  20.      ljúbkanje  -a s (ȗ) redko ljubkovanje, božanje: predati se ljubkanju; nežno ljubkanje ♪
  21.      ljúbkati  -am nedov. (ȗ) redko ljubkovati, božati: ljubkati dekle, fanta, otroka, žival; ljubkati se s kom ♪
  22.      ljudjé  ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑) 1. množina od človek, razen 4: a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi na ljudeh; ljudje in živali b) neki ljudje čakajo pred vrati; ljudje, ki so ga srečevali, so ga pozdravljali; tam sem našel ljudi, ki so mi pomagali; pri mizi je prostora še za tri ljudi; gruča ljudi; nekaj ljudi je že v čakalnici; ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi; zbralo se je precej ljudi; ekspr. cela reka ljudi se vali s prireditve; ljudi je bilo kot listja (in trave) zelo veliko; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti / kot nagovor: kar naprej, ljudje; ljudje, odprite; kaj pa mislite, ljudje božji; v medmetni rabi ljudje božji, kaj sem vse doživel / pog.: koliko ljudi sprejme avtobus potnikov; pri tem časopisu je delalo le malo ljudi sodelavcev c) dobri ljudje so mu pomagali; hinavski, pošteni ljudje; mladi in stari ljudje se težko razumejo; ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase / star. novice so prenašali berači in drugi popotni ljudje / v povedni rabi saj niso ravno slabi ljudje č) kmečki, mestni ljudje; poslovni ljudje; tako so sklenili ljudje na upravi; skrb za delovne ljudi; žarg.: govoril sem z odgovornimi ljudmi; politični ljudje politiki; vodilni ljudje d) se bomo že dogovorili, saj smo vendar ljudje; to so ljudje, vam rečem dobri, pošteni ljudje; to niso ljudje, ampak lutke; ker mi nismo le številke, smo ljudje! (Kajuh); Pokazali ste mi, kaj je moj posel — iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar) e) hudo je, če ljudje nimajo kaj jesti; v mestu ljudje nimajo pravega miru; ljudem gre zato, da sploh lahko zidajo / tam ljudje slabo živijo 2. osebe kot družbena skupnost: to so si ljudje izmislili; ne vznemirjajte ljudi; pusti ljudi, naj govorijo, kar hočejo / bratstvo vseh ljudi; enakopravnost ljudi pred zakoni; odnosi med ljudmi 3. osebe, zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: ljudje so se temu čudili; ne vem, kaj ljudje mislijo o njem; ljudje ga opravljajo; ljudje bodo to kmalu pozabili; ljudje pravijo, da ni prav ravnal; kaj bodo rekli ljudje, če bodo izvedeli ● ekspr. vsi smo pač ljudje imamo človeške lastnosti, napake; šalj. ženske so ga klicale: Janez, sedi k nam, bomo vsaj ljudje skupina oseb moškega in ženskega spola; star. njegovo dekle je bilo revnih ljudi iz revne družine; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ekspr. ti še ne poznaš ljudi po mojem mnenju so ljudje slabi; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; star. dati knjigo med ljudi izdati, objaviti; premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; tak ne moreš med ljudi v javnost, v družbo; star. slovnica je prišla med ljudi leta 1854 je izšla; stvar je že prišla, prodrla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; pog. tako sem kosmat, da nisem za med ljudi za v javnost, v družbo; knjiž. bivši ljudje ki so izgubili svoj (važni) položaj v družbi; evfem. živel je od tega, kar so mu dali dobri ljudje od miloščine, od pomoči drugih; publ. s tem so bili ogroženi mali ljudje ljudje brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to so naši ljudje privrženci, somišljeniki; šef je dobro poznal svoje ljudi podrejene; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev; to so ljudje starega kova ki se v vsem držijo ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čeznje, to so že ljudje na mestu zaupanja vredni, pošteni; vas šteje komaj petdeset ljudi prebivalcev; v obratu je zaposlenih čez sto ljudi delavcev, uslužbencev; živeti daleč od ljudi nedružabno, samotarsko; ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli; vsi ljudje vse vedo; prim. človek ♪
  23.      lobôda  -e ž (ó) bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis ♪
  24.      ločílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se loči: polja na tarči imajo bele ločilne črte; ločilna stena med stanovanjskimi prostori / spoznati kaj po ločilnih znakih razlikovalnih ◊ fot. ločilna sposobnost filma sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še razločujejo; lingv. ločilni števnik števnik, ki opozarja na različnost štetega ♪
  25.      lokálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kraj 1, 2, krajeven: poznati lokalne razmere / raziskovati lokalno zgodovino / časopis prinaša le lokalne novice / knjiž.: lokalni kolorit; dati romanu lokalno barvo / lokalni vremenski pojavi; lokalni potresi; lokalna vojna / lokalni časopis časopis, ki prinaša zlasti novice z določenega manjšega področja; lokalni promet promet med določenim središčem in sosednjimi, manjšimi kraji; lokalni vlak vlak, ki vozi iz središča v določeni manjši kraj; ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine; lokalna radijska postaja postaja, katere oddaje so namenjene le manjšemu področju; lokalna proga proga, ki povezuje središče z določenim manjšim krajem; lokalno ogrevanje, gretje ogrevanje, gretje s pečjo ali podobno samostojno grelno pripravo 2. med. ki je le na posameznem delu telesa: lokalna anestezija; lokalno vnetje ◊ astr. lokalni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje, krajevni čas; soc. lokalne skupnosti skupnosti, ki se oblikujejo kot tvorbe dolgotrajnih družbenih procesov na določenem zemljepisnem področju lokálno prisl.: nastanek kipa lokalno ni določljiv; lokalno obarvana pripoved; dogodek je samo lokalno pomemben ♪

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA