Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kotaliti (18-42)
- króglica -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od krogla: površina, velikost kroglice / pobrati, zakotaliti kroglico; steklena kroglica / bonbon v obliki kroglice / mn. glina je v kroglicah / sablja z zaščitno kroglico / volilna kroglica nekdaj s katero volivec glasuje ♦ farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice 2. teh. tak predmet iz kovine kot sestavni del ležaja: število kroglic v ležaju ♪
- podvalíti -ím dov., podválil (ȋ í) 1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo 2. žarg. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago z napako / svojo krivdo je skušal podvaliti drugemu podvalíti se zvaliti se, zakotaliti se: poleno se mu je podvalilo k nogam ♪
- potákati -am nedov. (ȃ) nar. 1. kotaliti, valiti: otroci so potakali obroče; potakati kolesa; padel je in se potakal daleč po hribu / solze so se ji potakale po licih 2. vzhodno gugati, zibati: potakati zibelko ♪
- potakljáti -ám dov. (á ȃ) knjiž., redko zakotaliti, zavaliti: hlod so potakljali po hribu ♪
- potočíti -ím dov., potóčil (ȋ í) nar. zakotaliti: potočiti kolo, obroč po cesti; potočiti sodček; jabolko se je potočilo v jarek, po bregu; prstan se je potočil v travo / po licu se ji je potočila solza; žoga se daleč potoči ● nar. iz rane se je potočil curek krvi pocedil; nar. fant pograbi torbo in se potoči mimo hiše steče ♪
- povalíti -ím dov., poválil (ȋ í) 1. redko s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; podreti: z močnim udarcem ga je povalil na tla / plaz je povalil samotno drevo 2. nar. povaljati: pobranati in povaliti / povaliti travo, žito / povalil ga je po travi povalíti se zavaliti se, zakotaliti se: povalil se je do njega in ga skušal rešiti; deček se je povalil po hribu navzdol povaljèn -êna -o: ležal je umazan in povaljen; povaljena obleka ♪
- povaljeváti -újem nedov. (á ȗ) v presledkih valjati: povaljevati glino v rokah / v ustih je povaljeval bonbon povaljeváti se 1. v presledkih se kotaliti, valiti: hitela sta po melišču, da se je kamenje povaljevalo za njima 2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se nepospravljen: knjige se povaljujejo po mizi že ves mesec ♪
- pritočíti -ím dov., pritóčil (ȋ í) nar. prikotaliti, pritrkljati: pritočil je h kovaču kolo v popravilo ♪
- skotalíkati -am dov. (ȋ) ekspr. skotaliti, zvaliti: skotalikati kamenček v luknjo; jež se je skotalikal po bregu ♪
- skotáti -ám in skótam dov. (á ȃ, ọ̄) nar. skotaliti, zvaliti: skotati sod v klet; skotati se po bregu ♪
- skotrljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. skotaliti, zvaliti: skotrljati kamen v luknjo; jabolka so se skotrljala po bregu ♪
- stočíti -ím dov., stóčil (ȋ í) nar. skotaliti: stočiti kamen; stočiti se po bregu ♪
- takalíkati -am nedov. (ȋ) nar. kotaliti, valiti: takalikati kroglico po tleh ♪
- tákati -am nedov. (ȃ) nar. 1. kotaliti, valiti: takati kolesa; takati se po travi 2. vzhodno gugati, zibati: takati otroka v zibelki takajóč -a -e: klical je na pomoč, takajoč se po kamenju ♪
- takljáti -ám nedov. (á ȃ) knjiž., redko kotaliti, valiti: takljati kolo po tleh; kamenje se taklja po strmini ♪
- talíkati -am nedov. (ȋ) nar. kotaliti, valiti: talikati kamenčke ♪
- točíti -ím nedov. (ȋ í) 1. star. kotaliti, valiti: otroci točijo obroče; jabolka se točijo po bregu / veter toči mlin vrti 2. nar. zibati, gugati: pestunja je točila zibelko ♪
- zakotalíkati -am dov. (ȋ) ekspr. zakotaliti, zavaliti: zakotalikati kroglico / zakotalikati jabolko pod omaro; zakotalikati se v luknjo ♪
- zakotalítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zakotaliti: zakotalitev obroča / zakotalitev telesa ♪
- zakotáti -ám in -kótam dov. (á ȃ, ọ̄) nar. zakotaliti, zavaliti: zakotati sod na voz / kovanec se zakota po tleh / zakotati se v jarek ♪
- zakotljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zakotaliti, zavaliti: zakotljati sod / orehi se zakotljajo na vse strani ♪
- zakotrljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zakotaliti, zavaliti: zakotrljati obroč / zakotrljati sod na voz / krogla se zakotrlja / zakotrljati se v jarek ♪
- zatakalíkati -am dov. (ȋ) nar. zakotaliti, zavaliti: zatakalikati kroglico po tleh ♪
- zatakljáti -ám dov. (á ȃ) knjiž., redko zakotaliti, zavaliti: zatakljati kamen po bregu ♪
- zatočíti -ím dov., zatóčil (ȋ í) star. zakotaliti, zavaliti: zatočiti kolo, obroč; zatočiti sod po bregu; steklenica se je zatočila proti vratom; kovanec se je zatočil pod omaro zatočèn -êna -o: v luknjico zatočena kroglica ♪
1 18