Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kosten (18-42)

18.      okostenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v kost: hrustanec okosteni // med. bolezensko otrdeti zaradi zakostenitve ali poapnenja: mišica okosteni 2. ekspr. postati nesposoben za sprejemanje novosti: bil je eden redkih filologov, ki ni okostenel; okostenel je v svoji stroki / navade lahko okostenijo / publ. tradicionalna logika je okostenela v shemo je postala shema okostenèl in okostenél -éla -o deležnik od okosteneti: okostenel hrustanec; okosteneli predpisi; to je okostenel človek; okostenela vojna taktika zastarela // ekspr. zelo suh: okosteneli otroci; okostenele roke ♪
19.      okostenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od okosteneti: okostenitev hrustanca / okostenitev mišice / okostenitev stranke ♪
20.      pòbínkošten  -tna -o prid. (ȍ-ȋ) v krščanstvu nanašajoč se na čas po binkoštih: sedma pobinkoštna nedelja / pobinkoštni čas ♪
21.      pokostenéti  -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v kost: hrustanec pokosteni ♪
22.      premalénkosten  -tna -o prid. (ẹ́) ekspr. preveč malenkosten: to je premalenkosten spor / ta človek je premalenkosten; vse se mu je zdelo premalenkostno ♪
23.      rédkosten  -tna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko redek: pohištvo iz dragocenega in redkostnega lesa ♪
24.      skostenéti  -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v kost: hrustanec skosteni ♪
25.      sladkósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. sladkoben: sladkosten duh po vosku / sladkosten roman ♪
26.      tankosténski  tudi tenkosténski -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) teh. ki ima tanko steno: tankostenska cev ♪
27.      velikósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na velikost: velikostni vrstni red; velikostne stopnje črk / velikostni odnosi med števili ♪
28.      visokósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ekspr. domišljav, prevzeten: visokostne gospodične / visokosten obraz, pogled 2. knjiž. vzvišen, dostojanstven: visokostno vedenje vladarice / visokosten duh visokóstno prisl.: z ljudmi govori visokostno ♪
29.      zakostenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v kost: hrustanec zakosteni / lobanjski šivi zakostenijo 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti; okosteneti: organizacija je popolnoma zakostenela zakostenèl in zakostenél -éla -o: zakostenel hrustanec ♪
30.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
31.      birokracíja  -e ž (ȋ) 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem ♪
32.      birokrát  -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom ♪
33.      dlakocépec  -pca m (ẹ̑) ekspr. kdor razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: takle dlakocepec ti lahko zagreni življenje; malenkosten dlakocepec ♪
34.      drobížarski  -a -o prid. (ȋ) redko malenkosten, nepomemben: drobižarsko polemiziranje ♪
35.      krámar  -ja m (ȃ) 1. nav. slabš. trgovec s cenenim, navadno drobnim blagom: na trgu so imeli kramarji svoje stojnice; kupiti pri kramarju; kramar s platnom; kramarji in mešetarji / takšne stvari prodaja vsak kramar trgovec 2. slabš. ozkosrčno pridobitniški, malenkosten človek: vse življenje je ostal čisto navaden kramar ♪
36.      májhnosten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. malenkosten: bil je majhnosten in hudoben ♪
37.      málosten  tudi malósten -tna -o prid. (á; ọ̑) star. malenkosten: malostni ostanki nekdanjega trdnega zidu / malostni ljudje ♪
38.      malôten  -tna -o prid. (ó) zastar. malenkosten, majhen: to so le malotne napake; vse se mu je zdelo malotno in nepomembno / ljudje malotnega značaja ♪
39.      mečáva ¹ -e ž (ȃ) 1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica ♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela // nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen 2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava 3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra 4. knjiž. mehkost: mečava prsi ● redko zunaj je mečava južno vreme, odjuga ♪
40.      natírati ² -am dov. (ȋ) ekspr., redko nagnati, zapoditi: natirali so ga iz mesta / nemir ga je natiral iz okostenele vsakdanjosti ♪
41.      po...  ali pò... predpona (ȍ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica ♪
42.      počásen  -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt ● pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledku ◊ avt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo počásno prisl. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih ♪

   1 18