Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kost (57-81)



  1.      bridkóst  -i ž (ọ̑) trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju
  2.      bridkósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. bridek, žalosten: bridkostni spomini / bridkosten smehljaj bridkóstno prisl.: bridkostno se nasmehniti
  3.      cépkost  -i ž (ẹ́) lastnost cepkega: cepkost lesa
  4.      človéškost  -i ž (ẹ́) 1. lastnosti, značilne za človeka: presenetila nas je njegova sproščena človeškost; človeškost Shakespearovih oseb / človeškost medsebojnih odnosov; bogatitev človeškosti 2. redko človečnost: preziranje kulture in človeškosti; povrnila se mu je vera v človeškost
  5.      črkostávec  -vca m () kdor iz črk sestavlja stavek za tiskanje; stavec: črkostavci in tiskarji
  6.      črkostávnica  -e ž () tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica
  7.      dejánskost  -i ž () knjiž. resničnost, stvarnost: prijeti se dejanskosti; iluzije in dejanskost
  8.      deklíškost  -i ž () lastnosti, značilnosti dekleta: obdajala jo je privlačna dekliškost; komaj prebujena dekliškost / knjiž. vzcvetela je v vsej svoji dekliškosti dekliški lepoti
  9.      déškost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost deškega: z njegovega obraza je izginil izraz deškosti / svet sproščene vedrosti in deškosti
  10.      devíškost  -i ž () lastnost, značilnost deviškega: dekletova deviškost; deviškost njenega telesa / ekspr. deviškost mladih brez
  11.      dŕzkost  -i ž (ŕ) knjiž. drznost, predrznost: drzkost njegovih besed me je močno prizadela
  12.      dvópoménskost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) lastnost, značilnost dvopomenskega: pri terminih je dvopomenskost nezaželena
  13.      enákost  -i ž (ā) lastnost, značilnost enakega: enakost gledišč o vprašanjih razorožitve; enakost ploščin; količinska, oblikovna enakost; popolna enakost zagovora obtoženih / napisati znak enakosti med enakima količinama // enakopravnost: enakost ljudi pred zakoni; politična enakost / svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije
  14.      enákosten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na enakost: enakostne plače / enakostna demokracija
  15.      enakostráničen  -čna -o prid. (á) geom. ki ima enako dolge stranice: enakostranični mnogokotnik, trikotnik; enakostranični valj valj, katerega osni presek je kvadrat
  16.      enostránskost  -i ž (á) lastnost, značilnost enostránskega: enostranskost likov v leposlovnem delu / varovati se enostranskosti pri obravnavanju problema
  17.      gíbkost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost gibkega: telesna gibkost in spretnost; gibkost prstov, roke / milina in gibkost glasu / gibkost duha
  18.      gládkost  -i ž (á) lastnost, značilnost gladkega: mehkost, gladkost, hrapavost površine; gladkost in lesk poda / s prirojeno gladkostjo je obvladoval položaj
  19.      gládkosten  tudi gladkósten -tna -o (á; ọ̑) pridevnik od gladkost: gladkostna obdelava ♦ teh. gladkostna apretura
  20.      globokóst  tudi globôkost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost globokega: globokost brezna; globokost čustvovanja, sreče / pesnikova umetniška globokost / dojel je globokost njegovih besed; globokost izraza
  21.      gospôskost  -i ž (ó) gosposki rod, stan: njegove kretnje so odražale gosposkost; upoštevali so ga zaradi njegove učenosti in gosposkosti / obleka ji daje nekakšno gosposkost gosposki, imeniten videz / ekspr. presenetila jih je gosposkost njegovega stanovanja
  22.      grênkost  tudi grenkóst -i ž (é; ọ̑) lastnost, značilnost grenkega 1: grenkost pelina; povečati grenkost pijače
  23.      grenkóst  tudi grênkost -i ž (ọ̑; é) 1. lastnost, značilnost grenkega 2: grenkost slovesa, spoznanja / okušal je grenkost inštruktorskega dela težavnost, neprijetnost / knjiž. grenkosti življenja težke, neprijetne stvari 2. duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: obšla jo je grenkost; veselje je bilo pomešano z grenkostjo
  24.      ideolóškost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost ideološkega: ideološkost filma, teksta
  25.      kost  -i ž (ā) 1. značilnost pojava glede na učinek: ugotavljati jakost potresa, vetra; majhna, velika jakost / uravnavati jakost slike na televizijskem zaslonu / jakost čustva, občutkov, predstav / redko: jakost ohladitve stopnja; jakost pritiska velikostfiz. jakost električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; jakost magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje; jakost valovanja energija, ki jo prenese valovanje v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto; jakost zvoka energija, ki jo prenese zvok v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto; nameriti pet miliamperov jakosti; kem. jakost baze koncentracija hidroksilnih ionov v vodni raztopini baze; jakost kisline koncentracija vodikovih ionov v vodni raztopini kisline; lingv. jakost glasu značilnost glasu glede na količino zraka pri njegovem tvorjenju; meteor. jakost padavin količina padavin v časovni enoti; jakost vetra količina, ki je določena z njegovo hitrostjo // značilnost pojava, ki ima velik učinek: kamen se je zaradi jakosti udarca razletel 2. redko moč: imel je še toliko jakosti, da je vzdržal / jakost volje / telesna jakost se je dolgo ohranila v njegovem rodu; jakost niti trdnost, čvrstost

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA