Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kost (126-150) 
- okostenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v kost: hrustanec okosteni // med. bolezensko otrdeti zaradi zakostenitve ali poapnenja: mišica okosteni 2. ekspr. postati nesposoben za sprejemanje novosti: bil je eden redkih filologov, ki ni okostenel; okostenel je v svoji stroki / navade lahko okostenijo / publ. tradicionalna logika je okostenela v shemo je postala shema okostenèl in okostenél -éla -o deležnik od okosteneti: okostenel hrustanec; okosteneli predpisi; to je okostenel človek; okostenela vojna taktika zastarela //
ekspr. zelo suh: okosteneli otroci; okostenele roke ♪
- okostenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od okosteneti: okostenitev hrustanca / okostenitev mišice / okostenitev stranke ♪
- okóstje -a s (ọ̑) ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti: z gibanjem krepiti okostje; človeško okostje; okostje roke; poškodbe okostja; mišičevje in okostje / ekspr. okostje hiše ogrodje ♪
- okóstnik -a m (ọ̑) redko okostnjak: razstavljeni okostniki / sestradani okostniki ♪
- okostnják -a m (á) 1. okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju: ogledovati si razstavljene okostnjake; suh kakor okostnjak / človeški okostnjak ∙ ekspr. bolnik je bil živ okostnjak zelo shujšan 2. ekspr. zelo suh človek: ob prihodu v taborišče je srečeval same okostnjake ♪
- okostnjáški -a -o prid. (á) ekspr. tak kot pri okostnjaku: okostnjaški obraz; okostnjaška roka / okostnjaška koza zelo suha ♪
- opólzkost -i [u̯z] ž (ọ́) lastnost, značilnost opolzkega: obsodili so krutost in opolzkost nekaterih prizorov / opolzkosti in dvoumna namigovanja ♪
- orgánskost -i ž (ȃ) knjiž. skladnost, utemeljenost: organskost gradnje romana ♪
- otróškost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost otroškega: njegov obraz izraža otroškost / vedrost in otroškost // redko otroška doba, otroštvo: že iz otroškosti sta bila velika prijatelja ♪
- ózkost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost ozkega: ozkost prostora / nav. ekspr.: roman razkriva njihovo ozkost in hinavščino; moralna, nacionalna, politična ozkost; vsebinska ozkost revije ♪
- patolóškost -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti ♪
- pésniškost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost pesniškega: pesniškost jezika ♪
- plêhkost -i ž (é) lastnost, značilnost plehkega: plehkost juhe / čutil je plehkost njenih besed / motila jo je njegova plehkost; moralna plehkost ljudi ♪
- plítkost -i ž (í) knjiž. plitvost: plitkost jezera / duhovna plitkost človeka ♪
- plôskost tudi ploskóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, značilnost ploskega: ploskost ogledala ♦ med. ploskost noge ♪
- pòbínkošten -tna -o prid. (ȍ-ȋ) v krščanstvu nanašajoč se na čas po binkoštih: sedma pobinkoštna nedelja / pobinkoštni čas ♪
- pokostenéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v kost: hrustanec pokosteni ♪
- pokóstnica -e ž (ọ̑) anat. tanka plast močnega veznega tkiva, ki pokriva kost: vnetje pokostnice ♪
- poménskost -i ž (ẹ̑) lastnost, sposobnost česa, da izraža pomen: izgubiti pomenskost; simbolna pomenskost; pomenskost besede ♪
- postránskost -i ž (á) redko nepomembnost, obrobnost: motila ga je postranskost njegovega dela / izgubljati se v postranskosti ♪
- potánkost -i ž (ȃ) knjiž. podrobnost, nadrobnost: povedal je nekaj potankosti o poteku dela; spuščati se v potankosti / do potankosti pozna ta problem zelo natančno ♪
- površínskost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost površinskega: površinskost obdelave / tudi v tem se kaže površinskost njegovega gledanja, ocenjevanja ♪
- premalénkosten -tna -o prid. (ẹ́) ekspr. preveč malenkosten: to je premalenkosten spor / ta človek je premalenkosten; vse se mu je zdelo premalenkostno ♪
- preróškost -i ž (ọ̑) 1. lastnost, značilnost preroškega: preroškost njegovih besed 2. sposobnost za prerokovanje: čudili so se, odkod njegova preroškost ♪
- pŕhkost -i ž (ŕ) stanje prhkega: prhkost vrtne prsti / redko prhkost kamnine krhkost ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
