Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kosmat (22-46)

22.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat ♪
23.      bedánec  -nca m (á) nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož ♪
24.      bíber  -bra m (í) tekst. na obeh straneh kosmatena bombažna ali volnena tkanina: zimski plašč iz bibra ♪
25.      bógnasváruj  [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj ♪
26.      bŕkast  -a -o prid. (ȓ) redko brkat: brkast in kosmat moški / brkast obraz / brkast maček ♪
27.      brúto  prisl. (ȗ) brez odbitkov, v celoti, kosmat: bruto izračunani dohodki; neskl. pril.: bruto in neto dohodki; bruto cena; bruto proizvodnja / bruto teža skupna teža blaga in embalaže ◊ ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; bruto bilanca poskusna bilanca; navt. bruto tona brutoregistrska tona; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži ♪
28.      búnda  -e ž (ȗ) jopič, podložen s krznom: obleči bundo; smučarska, šoferska, železničarska bunda // nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda ♪
29.      cibelín  -a m (ȋ) tekst. kosmatena tkanina za plašče iz grobe volnene preje ♪
30.      čmŕlj  -a m (ŕ) čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom: po cvetju brenčijo čebele in čmrlji; brenčati ko čmrlj ♪
31.      dívji  -a -e prid. (í) 1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali 2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja 3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen 4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; vojaki so bili divji; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni // ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj // ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov 5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto // ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa 7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv 8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič ● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah ◊ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams dívje prisl.: divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo ∙ ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi ♪
32.      donòs  -ôsa m (ȍ ó) ekon. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto 2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju; dohodek: donos gospodarske organizacije se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos ◊ čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele ♪
33.      flanéla  -e ž (ẹ̑) mehka, na eni ali na obeh straneh nekoliko kosmata bombažna ali volnena tkanina: pisana flanela; flanela za rjuhe / moške hlače iz volnene flanele / dvojna flanela ♪
34.      godrnjáč  -a m (á) 1. kdor (rad) godrnja: bil je večen godrnjač; govoriš kot kak star godrnjač 2. ekspr., redko medved: otrpnil je od strahu, ko je zagledal kosmatega godrnjača ♪
35.      golobúčen  -čna -o prid. (ȗ) ekspr. plešast: bil je kosmat po bradi, sicer pa golobučen; popolnoma golobučen je že ♪
36.      gúliti  -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa ∙ pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima ♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico 2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili gúliti se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata ♪
37.      írh  -a m (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh; irhovina: hlače iz irha ♦ usnj. strojiti na irh strojiti z ribjim oljem in brusiti s smirkom ♪
38.      irhovína  in írhovina -e ž (í; í) 1. mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: z irhovino si je obrisal očala; hlače, rokavice, suknjič iz irhovine / nositi irhovino; oblečen v irhovino 2. slabš. neroden, navadno surov človek: od te irhovine ne moreš kaj drugega pričakovati / kot psovka zdaj pokaži, kaj znaš, irhovina ♪
39.      jelénji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jelene: jelenji mladiči; jelenje meso, rogovje / pog. brisati z jelenjo kožo s krpo iz jelenovine ◊ tekst. jelenje usnje močna bombažna, gosto tkana tkanina, ki je na narobni strani kosmatena; vet. jelenji vrat vrat, ki je podobno usločen kot pri jelenu ♪
40.      jelenovína  -e ž (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: hlače, rokavice iz jelenovine / čistiti z jelenovino s krpo iz jelenovine ♪
41.      kápa  -e ž (á) 1. pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: potegniti, potisniti si kapo čez ušesa; pokriti se s kapo; krznena, žametna kapa; kapa iz moherja / kuharja v visokih belih kapah / kopalna, plavalna kapa; škofovska kapa mitra; vojaška kapa; kapa s ščitkom / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel ∙ ekspr. hrib ima kapo oblak zakriva vrh hriba; pog., ekspr. ta ga ima pod kapo je vinjen 2. rabi se samostojno ali s prilastkom kapi podobna priprava ali del priprave: kapa električnega zvonca; kapa pri žganjarskem kotlu / sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las ◊ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; avt. razdelilna kapa ♪
42.      kastórec  -rca m (ọ̑) star. nekoliko kosmat klobuk iz zajčje dlake: pokriti se s kastorcem ♪
43.      kocínast  -a -o prid. (í) nav. ekspr. porasel s kocinami: kocinast obraz; kocinasta brada; prsi je imel zelo kocinaste / zverina ga je zgrabila s svojo kocinasto šapo kosmato / kocinasta kučma s kosmato, dlakavo površino ♪
44.      kôsem  tudi kósem -sma m (ó; ọ̄) 1. rahel skupek vlaken, dlak: volneni kosmi; kosmi prediva / trgati na kosme, v kosme kosmati / prišel je opraskan in brez nekaj kosmov las šopov // ekspr. temu podoben skupek česa sploh: kosmi meglic, oblakov; na nebu je bilo le nekaj belih kosmov oblakov / dim se je nad streho trgal v kosme 2. velika, cunjasta snežinka: padali so debeli kosmi / naletava, sneži v kosmih ♪
45.      kosmáč  -a m (á) 1. trajno zimsko jabolko s hrapavo lupino, navadno rjavkaste barve: za zimo se je preskrbel z bobovci in kosmači / na vrtu ima kosmače ♦ agr. boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve 2. kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: iz gozda se prikaže kosmač 3. les. skobljič z zaokroženim rezilom za grobo skobljanje: uporabljati kosmač ♪
46.      kosmínje  -a s (ȋ) zastar. več dlak, dlake: kamelje kosminje ♦ tekst. kosmatena stran tkanine ♪

   1 22 47 72