Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kosa (417)



  1.      kôsa  -e stil.ž (ó) orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za košenje trave: kosa se je skrhala; koso brusiti, klepati, nasaditi / ekspr. kose so pele ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. prišla je starka s koso smrtgeogr. zemeljska kosa podolžna sipina, ki zapira zaliv ali jezero; navt. kosa nekdaj naprava na liburnah za rezanje vrvi, ki držijo jambore
  2.      kósanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kosati se: med njimi se je začelo tiho kosanje / tradicionalno veslaško kosanje
  3.      kosár  -ja m (á) izdelovalec kos: bil je kosar
  4.      kósast  -a -o prid. (ọ̑) ki je v kosu, kosih: kosasti material
  5.      kôsast  -a -o prid. (ó) podoben kosi: kosasto rezilo
  6.      kósati  -am nedov. (ọ̑) nav. ekspr. iz celote delati, napravljati kose, dele: kosati posestvo, zemljišče; kosati na majhne dele / kosati perutnino rezati, sekati
  7.      kósati se  -am se nedov. (ọ̑) 1. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: kosati se s kom pri delu, v delu; ekspr. kar kosale so se, katera bo povedala prva tekmovale / kosati se med seboj 2. nav. ekspr., z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: v pridnosti se lahko kosa z njim; glede padavin se jesen kosa s pomladjo / letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim primerjati // pojavljati se, nastopati v enaki meri: tu se natančnost kosa s točnostjo opisov 3. ekspr., redko boriti se, spopadati se: parnik se je kosal z viharjem / sovraštvo se kosa z ljubeznijo
  8.      košánec  -nca m (ā) nar. četrtzemljak
  9.      kôšar  -ja m () nav. mn., zool. raki z valjastim ali dorziventralno sploščenim trupom in močnim oklepom, Reptantia
  10.      košár 1 -ja m (á) izdelovalec košev: košarji in sodarji // ekspr. kdor nosi koš: košar se je počasi vzpenjal v hrib
  11.      košár 2 -ja m (ā) nar. vzhodno 1. koš, košara: košar češenj 2. mreža iz vrbovih vej: nastaviti košarje piškurjem
  12.      košára  -e ž () 1. večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / redko žene s košarami na glavi jerbasi / redko košara za papir koš; košara za perilo // kovčku podobna pletena priprava: pripravil si je košaro za na pot 2. pletena posteljica za dojenčka: v košari je mirno spal otrok ◊ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe
  13.      košárast  -a -o prid. () podoben košari: košarasti stoli / košarasta oblika ♦ arhit. košarasti lok lok, sestavljen iz več krožnic
  14.      košárica  -e ž () manjšalnica od košara: plete košarice; pletena, žična košarica / košarica češenj / samopostrežne košarice ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; košarica za šivanje // manjša pletena posoda za kruh, pecivo: na mizo je dala košarico s kruhom ● pog. dati komu košarico zavrniti njegovo ponudbo za ples; zavrniti ponudbo; pog. dobiti košarico biti zavrnjen ob ponudbi za ples; biti zavrnjen splohbot. košarice rastline, ki imajo košek, Asteraceae
  15.      košárka  tudi kóšarka -e ž (; ọ̑) športna igra, pri kateri igralci mečejo žogo v koš: igrati košarko; odbojka in košarka / tekmovanje v košarki
  16.      košárkar  -ja m () športnik, ki goji košarko: tekmovanje košarkarjev
  17.      košárkarica  -e ž () športnica, ki goji košarko: je dobra košarkarica
  18.      košárkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na košarkarje ali košarko: košarkarska tekma / košarkarska liga
  19.      košarkáš  -a m (á) žarg. košarkar: nogometaši in košarkaši
  20.      košárna  -e ž () zastar. košara, jerbas: ženske so v košarnah nesle jajca na trg
  21.      košárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na košar1: košarski izdelki / košarska obrt
  22.      košárstvo  -a s () košarska obrt: košarstvo in pletarstvo
  23.      kôšast  -a -o prid. (ó) ekspr. ki ima obliko koša: košasta drevesa
  24.      košàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ki ima dosti bujno razraščenih vej: košat hrast; na dvorišču je stala košata lipa; košato drevo / košate veje // gost, bujno razraščen: košati lasje; dvignil je košate obrvi / košat rep; košata glava s košatimi lasmi 2. ekspr. zelo in lepo razvit: košata ženska / ima košata ramena široka / v tej obleki je videti zelo košata debela 3. ekspr. mogočen, imeniten: ne daleč je stala košata domačija / nosi košate obleke // oblasten, prevzeten: košat pa ni bil / košato govorjenje košáto prisl.: košato hoditi, se nositi; košato je sedel za mizo
  25.      košátenje  -a s (á) glagolnik od košatiti se: košatenje žensk / košatenje krošnje

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA