Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kos (880-904)


  1.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  2.      fisúra  -e ž (ȗ) med. poka, reža v tkivu: fisura kosti, sluznice ♪
  3.      fíting  -a m (ȋ) teh. vezni kos z navojem pri ceveh (hišne) cevne napeljave: zamenjati fiting ♪
  4.      fiziologíja  -e ž (ȋ) veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe ♪
  5.      fižolínje  -a s (ȋ) nar. suhi fižolovi stroki: Se skloni in potegne izpod zadnje postelje košaro neizluščenega fižolinja (I. Potrč) ♪
  6.      fižólovica  -e ž (ọ̑) nar. vzhodno fižolova juha: Ravnokar je pokosil skledo fižolovice (K. Meško) ♪
  7.      flám  -a m (ȃ) pog. meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjski flam; kos flama za juho ♪
  8.      flanéla  -e ž (ẹ̑) mehka, na eni ali na obeh straneh nekoliko kosmata bombažna ali volnena tkanina: pisana flanela; flanela za rjuhe / moške hlače iz volnene flanele / dvojna flanela ♪
  9.      flanelográf  -a m (ȃ) šol. napet kos flanele, na katerega se nalepljajo, pritrjajo aplikacije: učitelj ponazoruje razlago na flanelografu ♪
  10.      flíka  -e ž (í) nižje pog. krpa, zaplata: prišiti fliko; njegove hlače so že polne flik / krojač mi ni vrnil flik, ki so ostale od plašča ostankov blaga / ekspr. za otroka se bo že še našla kakšna flika manjši kos še neuporabljenega blaga; pren. za hišo je imel majhno fliko (zemlje) ♪
  11.      flokulácija  -e ž (á) kem. izločanje majhnih delcev iz koloidne raztopine ali prahu iz plina v obliki kosmičev, kosmičenje ♪
  12.      fluorografíja  -e ž (ȋ) množično rentgensko slikanje prsnega koša na filmski trak: fluorografija odkriva navadno take bolnike, ki se počutijo še kar zdrave ♪
  13.      fluorografírati  -am dov. in nedov. (ȋ) rentgensko slikati prsni koš na filmski trak: fluorografirali so vse prebivalstvo ♪
  14.      fofotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: kokoš fofota / trakovi, zavese fofotajo v vetru plapolajo, vihrajo ♪
  15.      fólio  -a m, tudi neskl. (ọ́) biblio. velikost grafičnega dela z višino nad 35 cm: knjiga je izšla v foliu / veliki folio // knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folio ne gre v knjižno polico; neskl. pril.: reprodukcije v folio formatu ♪
  16.      formálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na formo: a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda ◊ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole formálno prisl.: delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe ♪
  17.      formánt  -a m (ā) lingv. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko, obrazilo ♪
  18.      formát  -a m (ȃ) 1. velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino: povečati format; zbornik bo izšel v večjem formatu; format slike, zvezka / podolgovat, pravokoten format vizitke oblika; revija obsega sto strani velikega formata; žepni format knjige ♦ biblio. folijski format; papir. format A 4 format pol papirja z mero 210 x 297 mm; tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm 2. publ., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: umetniško delo evropskega formata; pesnik svetovnega formata / ekspr. človek izrednega formata; pren. manevri velikega formata ♪
  19.      fórma víva  fórme víve ž (ọ̑-ȋ) razstava kiparskih del na prostem, ki so nastala pri skupnem delu kiparjev na istem (razstavnem) prostoru: načrt za formo vivo / Forma viva v Kostanjevici ♪
  20.      fórte  prisl. (ọ̑) muz., označba za jakost izvajanja glasno: igrati forte; sam.: upoštevaj vsak forte ♪
  21.      fortíssimo  [-isi-] prisl. (ȋ) muz., označba za jakost izvajanja zelo glasno: igrati fortissimo; sam.: ponoviti odstavek v fortissimu ♪
  22.      fragmènt  -ênta m (ȅ é) 1. ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške: pri izkopavanju so odkrili nekaj keramičnih fragmentov; fragment freske / književnost je poznal samo v fragmentih delno, ne popolnoma 2. nedokončano literarno delo: roman je ostal fragment; dramski fragment ◊ med. kos, drobec kosti ♪
  23.      frákcija  -e ž (á) 1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina: pripadati kaki frakciji; ekstremistična frakcija; boj proti frakcijam v stranki; razcepljenost stranke na frakcije 2. s prilastkom tesneje povezana skupina poslancev v parlamentu, ki so ali niso člani iste stranke: socialnodemokratska frakcija v parlamentu 3. fiz. s frakcioniranjem ločena sestavina zmesi: frakcije nafte 4. grad. sipki material, katerega zrna imajo približno isto velikost: nova gramoznica zadošča za gradbene potrebe, primanjkuje le še najdrobnejše frakcije do 3 mm ♪
  24.      fraktúra  -e ž (ȗ) 1. med. prelom, zlom kosti: težje frakture pri smučarskih nesrečah; fraktura ključnice 2. tisk. tiskana gotica: napis v frakturi ♪
  25.      frčánje  -a s (ȃ) glagolnik od frčati: frčanje svinčenk / beg in frčanje kokoši na vse strani / v teh letih se pri deklicah že začne frčanje ♪

   755 780 805 830 855 880 905 930 955 980  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA