Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kos (455-479)



  1.      visokóst  -i ž (ọ̑) navadno s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za visoke posvetne in cerkvene dostojanstvenike: obiskala jih bo njegova cesarska visokost / kot nagovor naloga je opravljena, visokost
  2.      visokostêbeln  -a -o [bǝl] prid. () ki ima visoko, dolgo steblo: visokostebelne rastline ♦ vrtn. visokostebelna vrtnica visoko na steblo podlage cepljena vrtnica, ki se oblikuje v krošnjo
  3.      visokósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ekspr. domišljav, prevzeten: visokostne gospodične / visokosten obraz, pogled 2. knjiž. vzvišen, dostojanstven: visokostno vedenje vladarice / visokosten duh visokóstno prisl.: z ljudmi govori visokostno
  4.      visokošólec  -lca m (ọ̑) kdor si pridobiva izobrazbo na visoki šoli: dijaki in visokošolci
  5.      visokošólka  -e ž (ọ̑) ženska, ki si pridobiva izobrazbo na visoki šoli: dom visokošolk
  6.      visokošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoko šolo: visokošolska mladina / visokošolski predavatelj, učitelj / visokošolski študij; visokošolska izobrazba
  7.      vítkost  -i ž () lastnost vitkega: obleka poudarja njeno vitkost; vitkost postave / vitkost prstov ◊ teh. vitkost profila razmerje med uklonsko dolžino in najmanjšo debelino stebra
  8.      vitkostás  in vitkostàs -ása -o prid. (; á) knjiž. vitek: vitkostasi vojaki; vitkostasa lepotica
  9.      vólhkost  -i [h] ž (ọ́) star. vlažnost: volhkost stene
  10.      vsebínskost  -i ž () knjiž. usmerjenost k vsebini: zagovarjati vsebinskost sodobnega ustvarjanja / elementi vsebinskosti vsebine
  11.      vsestránskost  -i ž (á) lastnost, značilnost vsestranskega: vsestranskost proučevanja česa / človekova vsestranskost; vsestranskost športnika / vsestranskost priprave
  12.      zakosíti  -ím dov., zakósil ( í) 1. začeti kositi: zakositi novo red / ekspr. strojnica zakosi med nasprotnikovimi vojaki 2. pri košenju zaiti kam: zakositi v sosedov travnik / redko zakositi sosednjega kosca pri košenju zaiti v njegovo red 3. pri košenju nekoliko raniti, poškodovati: zakositi zajca / zakositi ptičje gnezdo ● redko zakositi se do kosti ukositi se zakošèn -êna -o: zakošena red
  13.      zakostenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v kost: hrustanec zakosteni / lobanjski šivi zakostenijo 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti; okosteneti: organizacija je popolnoma zakostenela zakostenèl in zakostenél -éla -o: zakostenel hrustanec
  14.      zakošátiti se  -im se dov.) knjiž. košat, bujno razraščen se prikazati: na hribu se pred popotniki zakošatijo hrasti // košato, bujno se razrasti: čez leta so se drevesa zakošatila
  15.      zastónjskost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost zastonjskega: zastonjskost kosila / zastonjskost prizadevanja
  16.      zêmeljskost  tudi zémeljskost -i [mǝl] ž (ē; ẹ̑) lastnost, značilnost zemeljskega: zavedati se svoje zemeljskosti / preskok iz sanj v zemeljskost zemeljsko stvarnost
  17.      zémskost  -i ž (ẹ̑) knjiž. zemeljskost: zemskost življenja
  18.      zgodovínskost  -i ž () lastnost, značilnost zgodovinskega: zgodovinskost junakov ljudske epike / ekspr. zgodovinskost odločitve
  19.      zímskošpórten  -tna -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na zimski šport: zimskošportna prireditev / zimskošportne naprave; trgovina z zimskošportnimi oblačili / zimskošportno središče
  20.      zločínskost  -i ž () lastnost, značilnost zločinskega: zločinskost okupatorjev / pojavljanje zločinskosti v kom zločinskih nagnjenj / poudarjal je zločinskost smrtne kazni
  21.      zverínskost  -i ž () ekspr. velika surovost, okrutnost: zločinskost in zverinskost
  22.      zvónkost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost zvonkega: zvonkost njenega glasu
  23.      žárkost 1 -i ž (á) lastnost, značilnost žarkega, vročega: žarkost sonca / knjiž. žarkost ljubezni
  24.      žárkost 2 -i ž (á) lastnost, značilnost žarkega, žaltavega: žarkost masla, olja / orehi so zaradi žarkosti postali neuporabni
  25.      žénskost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost ženskega: začutiti ženskost v sebi; dekliškost in ženskost / pri krojenju upoštevati ženskost postave / dekle ga je prevzelo s svojo lepoto in ženskostjo; ženskost v čustvovanju, govorjenju, ravnanju / njegova moškost in njena ženskost 2. knjiž. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem; feminizem: ukvarjati se s problemom naraščajoče ženskosti pri mladostnikih

   330 355 380 405 430 455 480 505 530 555  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA