Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kos (430-454)



  1.      tankoslúten  tudi tenkoslúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen
  2.      tankoslútnost  tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca
  3.      tánkost  tudi tènkost -i [druga oblika tǝn] ž (á; ǝ̀) lastnost, značilnost tankega: tankost blaga, vlaken / tankost črte / ekspr. tankost sluha ostrost / knjiž., redko do tankosti je vse premislil zelo natančno
  4.      tankosténski  tudi tenkosténski -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) teh. ki ima tanko steno: tankostenska cev
  5.      teátrskost  -i ž (á) žarg. lastnost, značilnost gledališkega: teatrskost kostuma
  6.      têžkost  in težkóst -i ž (é; ọ̑) lastnost, značilnost težkega: težkost bremena / težkost študija / ugotoviti težkost poškodbe / težkost in lahkost
  7.      timskost  tudi teamskost -i [tímskost] ž () knjiž. lastnost, značilnost timskega: timskost dela / šport zahteva timskost
  8.      tónskost  -i ž (ọ̑) um. lastnost, značilnost, določena z (barvnimi) toni; tonalnost: tonskost slike
  9.      tŕpkost  tudi trpkóst -i ž (ŕ; ọ̑) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkost sadeža, vina / ekspr. trpkost spoznanja 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: obšla jo je trpkost / pozabiti na trpkosti
  10.      ukosíti  -ím dov., ukósil ( í) pri košenju raniti, poškodovati: ukositi žival; ukositi koga v nogo; pazi, da se ne ukos
  11.      ukoslóvje  -a s (ọ̑) zastar. veda o poučevanju; didaktika: načela ukoslovja / obče ukoslovje splošna didaktika
  12.      umétniškost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost umetniškega: umetniškost besedila, dela / umetniškost režiserja
  13.      úmskost  -i ž () lastnost, značilnost umskega: umskost in telesnost človeka
  14.      uskóški  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na uskoke ali uskoštvo: uskoški poglavar / uskoška ljudska noša / uskoško življenje
  15.      uskóštvo  -a s (ọ̑) knjiž. prestop v drugo skupino, stranko: grajali so njegovo uskoštvo; narodno uskoštvo
  16.      vèčpoménskost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost večpomenskega: večpomenskost besed / večpomenskost besedila
  17.      velikánskost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost velikanskega: velikanskost poslopja / velikanskost prostora
  18.      velíkosêrijski  -a -o prid. (í-é) nanašajoč se na izdelavo v velikih serijah: velikoserijski izdelek / velikoserijska proizvodnja
  19.      vélikosobóten  -tna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na veliko soboto: velikosobotna noč / velikosobotno zvonjenje
  20.      vélikosŕbski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na veliko Srbijo: velikosrbske ideje / velikosrbska politika
  21.      velikóst  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost koga ali česa glede na stopnjo a) razsežnosti: meriti velikost; razvrstiti po velikosti; majhna, povprečna velikost; velikost črk; velikost gozda; človek srednje velikosti / kip v naravni velikosti; listi zrastejo do velikosti dlani b) merljive količine: velikost zamude c) števila sestavnih enot: velikost kolektiva, skupine se je zmanjšala č) dolžine: velikost koraka, razdalje d) trajanja: velikost časovnih enot e) možnega razpona: velikost kazni, razlik f) nav. ekspr. intenzivnosti, učinka: velikost moči / velikost bolečine g) razsežnosti in delovanja ali dejavnosti: velikost kmetije
  22.      velikósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na velikost: velikostni vrstni red; velikostne stopnje črk / velikostni odnosi med števili
  23.      velikosvétski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: velikosvetski človek / velikosvetsko življenje / velikosvetska zabava razkošna
  24.      vínskost  -i ž (í) knjiž. vinjenost, opitost: od vinskosti motne oči / v vinskosti rad kriči in razgraja
  25.      visôkost  in visokóst -i ž (ó; ọ̑) 1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / redko: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z visokosti gledati navzdol z višine 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: zaradi visokosti je nepriljubljen; skromnost in visokost 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: nastopati z visokostjo kraljice / zavedati se notranje visokosti plemenitosti; visokost čustev

   305 330 355 380 405 430 455 480 505 530  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA