Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kos (355-379)


  1.      prerazkóšen  -šna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razkošen: prerazkošna oprema / prerazkošno kosilo prerazkóšno prisl.: knjiga je prerazkošno opremljena ♪
  2.      preróškost  -i ž (ọ̑) 1. lastnost, značilnost preroškega: preroškost njegovih besed 2. sposobnost za prerokovanje: čudili so se, odkod njegova preroškost ♪
  3.      pŕhkost  -i ž (ŕ) stanje prhkega: prhkost vrtne prsti / redko prhkost kamnine krhkost ♪
  4.      prikosíti  -ím dov., prikósil; prikošèn (ȋ í) 1. s košenjem priti kam: prikositi do meje 2. dodatno, zraven nakositi: nakosil si premalo, še malo prikosi ♪
  5.      prikošátiti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. oblastno, prevzetno priti: za delavci se je prikošatil gospodar ♪
  6.      primòjkokóš  in primojkokóš medm. (ȍ-ọ̑; ọ̑) pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: primojkokoš, to si pa imenitno povedal ♪
  7.      pristránskost  -i ž (á) lastnost, značilnost pristranskega: pristranskost profesorja / pristranskost njegovega ravnanja ♪
  8.      prmèjkokóš  in prmejkokóš medm. (ȅ-ọ̑; ọ̑) pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: kaj pa morem, prmejkokoš, če je pijan ♪
  9.      problémskost  -i ž (ẹ̑) knjiž. značilnost problemskega: po kritičnosti in problemskosti to delo ne zaostaja za drugimi ♪
  10.      prográmskost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost programskega: programskost članka ♪
  11.      prostórskost  -i ž (ọ̄) knjiž. značilnost prostorskega: prostorskost predmetov; časovnost in prostorskost / pojmovati materijo kot čisto prostorskost ♪
  12.      prvínskost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prvinskega: novele razodevajo življenjsko prvinskost; prvinskost čustev / prvinskost narave ♪
  13.      razkósanje  -a s (ọ̑) glagolnik od razkosati: razkosanje posestva / razkosanje živali ♪
  14.      razkósanost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razkosanega: upravna razkosanost ozemlja ♪
  15.      razkósati  -am dov. (ọ̑) iz celote narediti kose, dele: razkosati zemljišče / razkosati na več delov / razkosati jabolko, pomarančo / mesar je razkosal zaklano žival razkósan -a -o: razkosan piščanec; razkosano posestvo ♪
  16.      razkosávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razkosavati: razkosavanje zemljišč / razkosavanje perutnine ♪
  17.      razkosávati  -am nedov. (ȃ) iz celote delati kose, dele: razkosavati zemljo / klavec je pravkar razkosaval zaklanega prašiča ♪
  18.      razkosmáti  -ám tudi razkósmati -am dov. (á ȃ; ọ̄ ọ̑) raztrgati v kosme, nitke: razkosmati volneno ruto // redko razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkosmal brado razkosmán tudi razkósman -a -o: razkosmani lasje ♪
  19.      razkošátiti se  -im se dov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. košato, bujno se razrasti: hrast se je razkošatil / polja in travniki se spomladi razkošatijo / mladika se je razkošatila v drevo; pren. fantova samozavest se bo ob uspehih preveč razkošatila 2. postati debel, zrediti se: z leti se je razkošatila 3. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razkošatil se je vrh stopnic, da nihče ni mogel mimo / prižgal si je cigareto in se razkošatil v naslanjaču udobno, prijetno se namestil neglede na druge 4. postati oblasten, prevzeten: v zadnjem času se je zelo razkošatil ∙ ekspr. ne maram je, se je razkošatil je oblastno, prevzetno rekel razkošáten -a -o: razkošatene veje ♪
  20.      razkoščíčiti  -im dov. (í ȋ) gastr. odstraniti koščico iz sadeža: razkoščičiti češnje, marelice razkoščíčen -a -o: razkoščičeno sadje ♪
  21.      razkóšen  -šna -o prid., razkóšnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ima sestavine, lastnosti, ki presegajo zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: stanovati v razkošnem hotelu; kupiti si razkošen plašč; razkošna palača, sprejemnica; prirediti razkošno večerjo; opremiti hišo z razkošnim pohištvom / kupuje ji razkošna darila dragocena / razkošno življenje 2. nav. ekspr. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: blago ima razkošen vzorec / razkošne jesenske barve 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti, kakovosti v veliki meri: razkošen gozd / razkošna svetloba / lase si je česala v razkošno kito zelo debelo; do vile je bila speljana razkošna pot zelo široka, lepo urejena / razkošen občutek sreče zelo velik razkóšno prisl.: razkošno živeti; razkošno opremljeno stanovanje ♪
  22.      razkóšje  -a s (ọ̑) 1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: odpovedati se razkošju; privoščiti si razkošje / nav. ekspr., v povedni rabi: avtomobil ni razkošje, ampak potreba; to je drago, nepotrebno razkošje; imeti vrt je pravo razkošje; pren. trdil je, da so otroci razkošje 2. stanje, za katero je značilen obstoj take količine materialnih dobrin, ki presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: v tej hiši je bilo razkošje; to razkošje ne bo dolgo trajalo; občutek razkošja / živeti v razkošju 3. razkošnost: presenetilo nas je razkošje te knjige; razkošje stanovanja 4. razkošna oprema, razkošni predmeti: stanovanje je brez razkošja, a udobno; preproge, slike in drugo razkošje 5. ekspr. velika in raznovrstna količina, množina: svetlobno razkošje; razkošje barv / občudovati razkošje las ♪
  23.      razkóšnež  -a m (ọ̑) ekspr. kdor razkošno živi: bil je znan razkošnež ♪
  24.      razkóšnica  -e ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki razkošno živi: ona je prava razkošnica ♪
  25.      razkóšnost  -i ž (ọ́) 1. značilnost, lastnost razkošnega: razkošnost hotela, stanovanja / ekspr. razkošnost pomladi 2. knjiž. razkošje: v tej hiši je razkošnost / živeti v razkošnosti ♪

   230 255 280 305 330 355 380 405 430 455  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA