Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kos (30-54)



  1.      kosíšče  -a s (í) držaj pri kosi: zlomiti kosišče; nasaditi koso na kosišče
  2.      kosíter  -tra m (í) kem. bela, lahko taljiva kovina, element Sn: zaliti s kositrom; kositer v zrnih / tanjeni kositer v obliki zelo tankih listov; staniol
  3.      kósiti  -im nedov. (ọ́) jesti kosilo: kosili so, ko je vstopil / kosi in večerja doma / preh. kosi rad tečne jedi jé za kosilo
  4.      kosíti  -ím nedov. ( í) 1. s koso, kosilnico rezati travo, žito: kosci že dve uri kosijo; počasi kositi / kositi travo, žito / nizko, visoko kositi / ekspr. kdaj boste pa pri vas kosili kdaj bo čas košnje 2. ekspr. množično ubijati, moriti: brzostrelka je kosila iz hiše // uničevati, pokončevati: bolezni so kosile živino / med vojno je smrt neusmiljeno kosila košèn -êna -o: dvakrat košeni travniki
  5.      kosítrar  -ja m () delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov: zaposlen je kot kositrar
  6.      kosítrast  -a -o prid. (í) redko kositrn: kositrasta posoda
  7.      kosítriti  -im nedov., kosítren (í ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: kositriti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom
  8.      kosítrn  -a -o prid. () ki je iz kositra: kositrn vrč; kositrna posoda / kositrna barva / ekspr. nad mesto se je spustilo kositrno nebo
  9.      kosítrov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kositer: kositrova ruda / kositrov oksid
  10.      kosítrovec  -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit
  11.      kósje  -a s (ọ̄) nar. kosišče: zlomiti kosje
  12.      kósji  -a -e (ọ̑) pridevnik od kos2: kosje gnezdo
  13.      kosmáč  -a m (á) 1. trajno zimsko jabolko s hrapavo lupino, navadno rjavkaste barve: za zimo se je preskrbel z bobovci in kosmači / na vrtu ima kosmače ♦ agr. boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve 2. kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: iz gozda se prikaže kosmač 3. les. skobljič z zaokroženim rezilom za grobo skobljanje: uporabljati kosmač
  14.      kosmáča  -e ž (á) zool. del ptičjega peresa iz sprijetih res, resic: tulec in kosmača
  15.      kosmáčka  -e ž () sad s hrapavo lupino, zlasti jabolko, hruška: nabrati kosmačke
  16.      kosmàt  -áta -o prid. ( ā) 1. zelo porasel z dlakami: po prsih je kosmat; ima kosmate noge / kosmata žival // nav. ekspr. porasel s kocinami, neobrit: kosmata brada; kosmat po obrazu 2. nav. ekspr. ki ima negladko površino, navadno s štrlečimi dlakami ali vlakni: kosmat klobuk; pokriti se s kosmato kapo, kučmo / kosmato blago; tkanina je kosmata na obeh straneh / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel 3. ekon. ki vključuje odbitke vseh bremen, dajatev ali dolgov: kosmati prejemki; kosmata cena / kosmata teža skupna teža blaga in embalaže; bruto teža 4. ekspr. nespodoben, opolzek: kosmati dovtipi; povedal je nekaj kosmatih šal ● ekspr. to je kosmata laž velika, očitna; ekspr. imajo kosmato vest so krivi česa; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; ekspr. ta je pa res kosmata! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetnabot. kosmati sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč kosmáto prisl.: kosmato zakleti kosmáti -a -o sam.: povedal je marsikatero kosmato / kot kletvica tristo kosmatih!
  17.      kosmatênje  -a s (é) glagolnik od kosmatiti ali kosmateti: kosmatenje tkanine
  18.      kosmatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati kosmat: mladič kosmati
  19.      kosmáti  -ám tudi kósmati -am nedov.; ọ̄ ọ̑) trgati v kosme, nitke: ženske so kosmale platno // redko mršiti, kuštrati: veter mu je kosmal brado
  20.      kosmatíca  -e ž (í) bot. zdravilna rastlina z brezlistnim steblom in rumenimi cveti v enem košku, Hieracium pilosella: čaj iz kosmatice ◊ agr. breskev z negladko, kosmato lupino
  21.      kosmatílen  -lna -o prid. () tekst., v zvezi kosmatilni stroj stroj za kosmatenje tkanine, pletenine
  22.      kosmatín  -a m () kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: kosmatin je podavil že mnogo ovac / volk kosmatin // ekspr. neobrit človek: in ta kosmatin je sedel za mizo
  23.      kosmatína  -e ž (í) ekspr. dlaka, kocina: prsi s kosmatinami / obrij si že tiste kosmatine
  24.      kosmatínast  -a -o prid. (í) ekspr. kosmat: postaren mož s kosmatinastim obrazom; pren., knjiž. ulična svetilka je bila vsa kosmatinasta od megle
  25.      kosmatínček  -čka m () ekspr. manjšalnica od kosmatinec: kosmatinček je zaprt v leseni kolibici

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA