Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kos (30-54)
- kosíšče -a s (í) držaj pri kosi: zlomiti kosišče; nasaditi koso na kosišče ♪
- kosíter -tra m (í) kem. bela, lahko taljiva kovina, element Sn: zaliti s kositrom; kositer v zrnih / tanjeni kositer v obliki zelo tankih listov; staniol ♪
- kósiti -im nedov. (ọ́) jesti kosilo: kosili so, ko je vstopil / kosi in večerja doma / preh. kosi rad tečne jedi jé za kosilo ♪
- kosíti -ím nedov. (ȋ í) 1. s koso, kosilnico rezati travo, žito: kosci že dve uri kosijo; počasi kositi / kositi travo, žito / nizko, visoko kositi / ekspr. kdaj boste pa pri vas kosili kdaj bo čas košnje 2. ekspr. množično ubijati, moriti: brzostrelka je kosila iz hiše // uničevati, pokončevati: bolezni so kosile živino / med vojno je smrt neusmiljeno kosila košèn -êna -o: dvakrat košeni travniki ♪
- kosítrar -ja m (ȋ) delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov: zaposlen je kot kositrar ♪
- kosítrast -a -o prid. (í) redko kositrn: kositrasta posoda ♪
- kosítriti -im nedov., kosítren (í ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: kositriti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom ♪
- kosítrn -a -o prid. (ȋ) ki je iz kositra: kositrn vrč; kositrna posoda / kositrna barva / ekspr. nad mesto se je spustilo kositrno nebo ♪
- kosítrov -a -o prid. (í) nanašajoč se na kositer: kositrova ruda / kositrov oksid ♪
- kosítrovec -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit ♪
- kósje -a s (ọ̄) nar. kosišče: zlomiti kosje ♪
- kósji -a -e (ọ̑) pridevnik od kos2: kosje gnezdo ♪
- kosmáč -a m (á) 1. trajno zimsko jabolko s hrapavo lupino, navadno rjavkaste barve: za zimo se je preskrbel z bobovci in kosmači / na vrtu ima kosmače ♦ agr. boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve 2. kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: iz gozda se prikaže kosmač 3. les. skobljič z zaokroženim rezilom za grobo skobljanje: uporabljati kosmač ♪
- kosmáča -e ž (á) zool. del ptičjega peresa iz sprijetih res, resic: tulec in kosmača ♪
- kosmáčka -e ž (ȃ) sad s hrapavo lupino, zlasti jabolko, hruška: nabrati kosmačke ♪
- kosmàt -áta -o prid. (ȁ ā) 1. zelo porasel z dlakami: po prsih je kosmat; ima kosmate noge / kosmata žival // nav. ekspr. porasel s kocinami, neobrit: kosmata brada; kosmat po obrazu 2. nav. ekspr. ki ima negladko površino, navadno s štrlečimi dlakami ali vlakni: kosmat klobuk; pokriti se s kosmato kapo, kučmo / kosmato blago; tkanina je kosmata na obeh straneh / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel 3. ekon. ki vključuje odbitke vseh bremen, dajatev ali dolgov: kosmati prejemki; kosmata cena / kosmata teža skupna teža blaga in embalaže; bruto teža 4.
ekspr. nespodoben, opolzek: kosmati dovtipi; povedal je nekaj kosmatih šal ● ekspr. to je kosmata laž velika, očitna; ekspr. imajo kosmato vest so krivi česa; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; ekspr. ta je pa res kosmata! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ◊ bot. kosmati sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč kosmáto prisl.: kosmato zakleti kosmáti -a -o sam.: povedal je marsikatero kosmato / kot kletvica tristo kosmatih! ♪
- kosmatênje -a s (é) glagolnik od kosmatiti ali kosmateti: kosmatenje tkanine ♪
- kosmatéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati kosmat: mladič kosmati ♪
- kosmáti -ám tudi kósmati -am nedov. (á ȃ; ọ̄ ọ̑) trgati v kosme, nitke: ženske so kosmale platno // redko mršiti, kuštrati: veter mu je kosmal brado ♪
- kosmatíca -e ž (í) bot. zdravilna rastlina z brezlistnim steblom in rumenimi cveti v enem košku, Hieracium pilosella: čaj iz kosmatice ◊ agr. breskev z negladko, kosmato lupino ♪
- kosmatílen -lna -o prid. (ȋ) tekst., v zvezi kosmatilni stroj stroj za kosmatenje tkanine, pletenine ♪
- kosmatín -a m (ȋ) kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: kosmatin je podavil že mnogo ovac / volk kosmatin // ekspr. neobrit človek: in ta kosmatin je sedel za mizo ♪
- kosmatína -e ž (í) ekspr. dlaka, kocina: prsi s kosmatinami / obrij si že tiste kosmatine ♪
- kosmatínast -a -o prid. (í) ekspr. kosmat: postaren mož s kosmatinastim obrazom; pren., knjiž. ulična svetilka je bila vsa kosmatinasta od megle ♪
- kosmatínček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od kosmatinec: kosmatinček je zaprt v leseni kolibici ♪
1 5 30 55 80 105 130 155 180 205