Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kos (151-175)


  1.      koščenják  -a m (á) ekspr. zelo suh, koščen človek: kaj bo takle koščenjak ♪
  2.      koščénka  -e ž (ẹ̄) ekspr. zelo suha, koščena ženska: debeluške in koščenke / pride koščenka s koso smrt ♪
  3.      koščenolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima zelo suha, koščena lica, koščen obraz: koščenoličen človek / koščenoličen obraz ♪
  4.      koščénost  -i ž (ẹ̑) značilnost koščenega: koščenost obraza; koščenost in mišičavost ♪
  5.      koščíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od kost: ptič ima drobne koščice / ribja koščica se mu je zataknila v grlu 2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu: breskova, slivova koščica / sadne koščice 3. nar. prekmursko bučno seme: nepozabni so bili zimski večeri z luščenjem koščic ● ekspr. njeni prsti so same koščice so zelo suhi; ekspr. rad bi mu koščice potipal, pretresel rad bi ga zelo pretepel ◊ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; bot. koščica močvirska ali vodna rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Sium ♪
  6.      koščíčar  -ja m (ȋ) agr. drevo, ki rodi koščičaste sadove: koščičarje cepijo spomladi; obrezovanje koščičarjev ♪
  7.      koščíčast  -a -o prid. (í) ki ima koščico (v sadu): pečkato in koščičasto sadje / koščičasti plod, sad ♪
  8.      kôšek  -ška m (ō) nav. ekspr. manjšalnica od koš: oprtati si košek / košek detelje / gnojni košek / košek za odpadke / otročiček je v košku hitro zaspal ♦ bot. socvetje, ki ima cvete na ploščati ali izbočeni osi; čeb. jamica v goleni zadnjih nog čebele za spravljanje, prenašanje cvetnega prahu ♪
  9.      kôšen 1 -šna -o prid. (ó) agr. nanašajoč se na košnjo: košni sistem / pašno in košno gospodarstvo ♪
  10.      kôšen 2 -šna -o prid. (ȏ) navt., v zvezah: košni podaljšek srednji del sestavljenega jambora, kjer stoji koš; košno jadro križno jadro, nameščeno med spodnjim in vršnim jadrom ♪
  11.      košeníca  -e ž (í) travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: pasti živino po košenicah; košenice in pašniki // travnik sploh: ob hiši imajo košenico ♪
  12.      košeníčica  -e ž (í) 1. nar. (pokošena) trava, seno: grabiti košeničico 2. bot. rastlina z nedeljenimi listi in navadno rumenimi metuljastimi cveti, Genista: barvilna, dlakava košeničica ♪
  13.      košenílja  -e ž (ȋ) kem. rdeče barvilo iz košeniljke ♪
  14.      košeníljka  -e ž (ȋ) zool. na kaktusu živeči kapar z rdečim barvilom v koži, Dactylopius coccus: košeniljka daje rdečo barvo // kem. rdeče barvilo iz te živali ♪
  15.      košenína  -e ž (í) 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm // travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino 2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino ♪
  16.      košenínar  -ja m (ȋ) zool. večja, komarju podobna žuželka z zelo dolgimi nogami, ki ne pika, Tipula oleracea ♪
  17.      košênje  -a s (é) glagolnik od kosíti: stroj za košenje trave ♪
  18.      košêr  prid. neskl. (ȇ) v judovski religiji obredno čist: kozliček je bil košer ∙ knjiž., redko košer ljudstvo Judje ♪
  19.      košníca  -e ž (í) nar. vzhodno pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; koš: košnice so bile brez okraskov ♪
  20.      kôšnja  -e ž (ó) 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem trave: pomagati pri košnji; začeti s košnjo; košnja, setev in žetev / druga, prva košnja // čas takega pospravljanja: bilo je ob košnji 2. glagolnik od kosíti: košnja je težko delo / nizka pri tleh, visoka košnja visoko od tal // kar se (na)kosi: letos je bila slaba košnja; pren., ekspr. v tej vojni je imela smrt bogato košnjo ♪
  21.      kóšta  -e ž (ọ̑) nižje pog. hrana, jed: košta je bila slaba ♪
  22.      koštáti  -ám nedov. (á ȃ) nižje pog. stati, veljati: šola ga dosti košta ♪
  23.      koštrún  -a m (ȗ) 1. skopljen oven: jedli so pečenega koštruna 2. ekspr. kdor ima goste, skodrane, navadno razmršene lase: poglej ga, kakšen koštrun je 3. ekspr. navihan, razposajen otrok: ta koštrun ni nikoli pri miru / kot nagovor ti koštrun ti ♪
  24.      koštrúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od koštrun: servirali so pečenega koštrunčka / mali koštrunček me je skoraj spravil v strah ♪
  25.      koštrúnji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na koštrune: koštrunje meso v obari / koštrunja kučma / ekspr. ta človek ima koštrunji obraz ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA