Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kos (130-154)



  1.      košárka  tudi kóšarka -e ž (; ọ̑) športna igra, pri kateri igralci mečejo žogo v koš: igrati košarko; odbojka in košarka / tekmovanje v košarki
  2.      košárkar  -ja m () športnik, ki goji košarko: tekmovanje košarkarjev
  3.      košárkarica  -e ž () športnica, ki goji košarko: je dobra košarkarica
  4.      košárkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na košarkarje ali košarko: košarkarska tekma / košarkarska liga
  5.      košarkáš  -a m (á) žarg. košarkar: nogometaši in košarkaši
  6.      košárna  -e ž () zastar. košara, jerbas: ženske so v košarnah nesle jajca na trg
  7.      košárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na košar1: košarski izdelki / košarska obrt
  8.      košárstvo  -a s () košarska obrt: košarstvo in pletarstvo
  9.      kôšast  -a -o prid. (ó) ekspr. ki ima obliko koša: košasta drevesa
  10.      košàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ki ima dosti bujno razraščenih vej: košat hrast; na dvorišču je stala košata lipa; košato drevo / košate veje // gost, bujno razraščen: košati lasje; dvignil je košate obrvi / košat rep; košata glava s košatimi lasmi 2. ekspr. zelo in lepo razvit: košata ženska / ima košata ramena široka / v tej obleki je videti zelo košata debela 3. ekspr. mogočen, imeniten: ne daleč je stala košata domačija / nosi košate obleke // oblasten, prevzeten: košat pa ni bil / košato govorjenje košáto prisl.: košato hoditi, se nositi; košato je sedel za mizo
  11.      košátenje  -a s (á) glagolnik od košatiti se: košatenje žensk / košatenje krošnje
  12.      košatíja  -e ž () star. bahanje, postavljanje, ponašanje: svatba naj bo preprosta, ne maram košatije / mesto je kipelo v svoji košatiji mogočnosti, imenitnosti
  13.      košátiti se  -im se nedov.) ekspr. 1. postavljati se, ponašati se: pijanci so se prepirali in košatili; košatil se je pred njo; košati se kakor petelin / košatil se je s svojimi uspehi bahal / v soncu so se košatila pšenična polja 2. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: v naši hiši se ne bo košatila; pren. pri hiši se je košatil napuh 3. knjiž. biti košat, bujno razraščen: krošnja se košati / ob cesti se košati drevje
  14.      košatorép  in košatorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima košat rep: košatorep lisjak; košatorepa veverica
  15.      košatorépka  -e ž (ẹ̑) ekspr. žival, ki ima košat rep, navadno lisica: podnevi si košatorepka ni upala blizu hiš
  16.      košátost  -i ž (á) lastnost, značilnost košatega: košatost gozdnega drevja / občudoval je košatost njenih las / ekspr. odbijal je s svojo košatostjo v obnašanju in govorjenju
  17.      kóšava  -e ž (ọ̑) jugovzhodni veter v vzhodni Jugoslaviji in Podonavju, ki piha zlasti v hladni polovici leta: zunaj brije, piha košava
  18.      koščák  -a m (á) 1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi 2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado ◊ zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium
  19.      koščàt  -áta -o prid. ( ā) ekspr. zelo suh, koščen: koščat obraz; koščata roka / bil je suh in koščat
  20.      kóšček  -čka m (ọ́) manjšalnica od kos(ec): odlomiti košček / razrezati na koščke / košček kruha / košček sladkorja / ob koči je košček njive ∙ ekspr. raztrgati na drobne koščke čisto, popolnoma; ekspr. mesto obnavljajo po koščkih postopno
  21.      koščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kost: koščeni izrastki / koščeno ogrodje / koščeni izdelki; nož s koščenim ročajem 2. ki ima zelo vidne, izstopajoče kosti: koščen obraz, prst; prijela ga je s svojo koščeno roko; koščeno lice / je visok in koščen človek / ekspr. koščen konj je s težavo vlekel voz zelo suhanat. koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; koščeni polž spiralasto zaviti kanal koščenega labirinta; les. koščeni les zelo trd les koščéno prisl.: koščeno bele hiše
  22.      koščenják  -a m (á) ekspr. zelo suh, koščen človek: kaj bo takle koščenjak
  23.      koščénka  -e ž (ẹ̄) ekspr. zelo suha, koščena ženska: debeluške in koščenke / pride koščenka s koso smrt
  24.      koščenolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima zelo suha, koščena lica, koščen obraz: koščenoličen človek / koščenoličen obraz
  25.      koščénost  -i ž (ẹ̑) značilnost koščenega: koščenost obraza; koščenost in mišičavost

   5 30 55 80 105 130 155 180 205 230  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA