Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kori (1097) 
- koriánder -dra m (á) 1. bot. zdravilna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Coriandrum sativum: koriander že cvete 2. začimba, pripravljena iz semen te rastline: dodala je še malo popra in koriandra ♪
- koriándol -a m (ȃ) nav. mn. 1. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na maškaradi so si metali konfete in koriandole 2. nar. primorsko barvast papirček, navadno okrogel za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah; konfet: ves je bil posut s koriandoli ♪
- koribánt -a m (ā á) v grški mitologiji plešoči spremljevalec boginje Kibele: divji ples koribantov ♪
- kórica -e ž (ọ̑) zastar. skorja (kruha): kruh s preveč zapečeno korico ♪
- korida gl. corrida ♪
- koridór -ja in -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze: koridorji preko naše države so že preveč obremenjeni / zračni in kopenski koridorji med državami / ta rečna dolina je dober kopenski koridor; pren., knjiž. delali so si koridor skozi množico 2. knjiž. ozek, dolg prostor v stavbi, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore; hodnik: sprehajati se po koridorju; obokan, temen koridor / vrata na koridor ♪
- koridórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koridor: koridorsko ozemlje / koridorske predsobe ♦ arhit. koridorska zgradba zgradba z vzdolžnim hodnikom in prostori ob njegovih straneh ♪
- koriféja -e ž (ẹ̑) knjiž. prvak, veličina: bil je korifeja na literarnem polju; korifeje v zdravstvu ♪
- korigènd -ênda in -énda m (ȅ é, ẹ́) jur., nekdaj mladoletni prestopnik v poboljševalnem oddelku prisilne delavnice ♪
- korigíranje -a s (ȋ) glagolnik od korigirati: korigiranje šolskih nalog / korigiranje smeri poleta ♪
- korigírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu, popravljati: korigirati članek; korigira šolske naloge 2. tisk. označevati napake na krtačnem odtisu: staviti in korigirati 3. nav. ekspr. popravljati, spreminjati: avtor je korigiral svoje prejšnje mnenje; svoje pesmi je večkrat korigiral / lepo krojena obleka ji v marsičem korigira premočno postavo ◊ med. korigirati vid izboljšati vid z lečami ustrezne dioptrije korigíran -a -o: korigirana naloga ♦ fot. korigirani objektiv objektiv, izboljšan z uporabo raznih vrst stekla, brušenjem leč, s kombinacijami leč ♪
- korínta -e ž (ȋ) nav. mn. majhna temna rozina brez pečk: dodala je še korinte ♪
- koríntski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na (starogrški) Korint: korintsko pristanišče ♦ um. korintski kapitel kapitel z volutami na oglih in akantovimi listi; korintski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost, slikovitost in uporaba korintskega stebra; korintski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih in akantovimi listi ♪
- koríst -a m (ȋ) star. zborovski pevec: solisti in koristi ♪
- koríst -i ž (ȋ) 1. kar je, predstavlja določeno vrednoto kot posledico kakega dela, delovanja: to delo mu daje, prinaša korist; od prevajanja ni imel velikih koristi; napraviti več škode kot koristi / gojijo jih zaradi gospodarskih koristi; vse to dela samo zaradi materialnih koristi // nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto sploh: naše koristi se križajo; branil, zagovarjal je njegove koristi; družijo jih skupne koristi / družbene koristi; to zahtevajo javne koristi; podrejati osebne koristi splošnim; zastopa koristi družbe 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne
posledice: braniti, zastopati koristi delovnega ljudstva / njihova nesloga nam je bila samo v korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v korist izraža usmerjenost koristi glagolskega dejanja: dela v korist skupnosti; razmerje med prevodi in domačimi deli se nagiba v korist prvih k prvim, na stran prvih ● ekspr. tu je vsaka beseda brez koristi kljub opominjanju, govorjenju se nič ne spremeni; star. to sodelovanje je velike koristi za mir je zelo pomembno, važno; star. delati za korist naroda za blaginjo, srečo ◊ ekon. celotna korist skupna korist od določene količine kake dobrine; marginalna ali mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; jur.
premoženjska korist ♪
- korísten -tna -o prid., korístnejši (ȋ) 1. ki daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice: koristno delo / dati komu koristen nasvet, nauk / biti koristen za kaj 2. od katerega ima kdo določeno vrednoto: bili so koristni člani družbe; koristne živali / fant bo doma še najkoristnejši / koristen material ki se da uporabiti, izkoristiti ◊ grad. koristna obremenitev, teža obremenitev, teža, ki jo nosilni gradbeni element lahko nosi poleg stalne obremenitve, teže; žel. koristni kilometer vsak prepeljani kilometer koristne vožnje; koristni tovor tovor brez embalaže; koristna vožnja vožnja z natovorjenimi vozili korístno prisl.: koristno izrabiti čas / v povedni rabi bilo je zelo koristno, da je sodeloval z njimi ♪
- korístiti -im nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice: to nikomur ne koristi; kar enemu koristi, drugemu škoduje / telesne vaje koristijo za okrepitev organizma; to ji je malo koristilo 2. delati, da ima kdo od česa določeno vrednoto: rad bi ji koristil s svojim delom 3. neustalj. uporabljati, izkoriščati: za prevoz surovin koristijo železnico; prostori se že koristijo; koristiti se z izsledki znanosti / koristiti letni dopust / vozne olajšave lahko koristijo vsi učenci dobivajo, prejemajo koríščen -a -o: domovi ob morju so koriščeni le nekaj mesecev;
dobro koriščene površine ♪
- korístka -e ž (ȋ) star. zborovska pevka: operna koristka ♪
- korístnica -e ž (ȋ) ženska oblika od koristnik: države koristnice Marshallove pomoči ♪
- korístnik -a m (ȋ) neustalj. uporabnik: koristnike cest so o tem pravočasno obvestili; koristniki družbenega premoženja; je koristnik stanovanja, stavbe / koristnikom bodo izplačali določeno vsoto // potrošnik, porabnik: blago so razdelili med koristnike; potrebe koristnikov se večajo ♪
- korístnost -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost koristnega: koristnost diskusije; vsestranska koristnost nekaterih živali 2. publ. korist: to dela le zaradi osebne koristnosti; vsebino presojati po njeni praktični koristnosti ♪
- korístnosten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na koristnost: gleda z njegovega koristnostnega stališča / koristnostna literatura ♪
- koristoljúben -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na koristoljubje: koristoljubna žena / koristoljubno delo ♪
- koristoljúbje -a s (ȗ) težnja po koristi: častihlepje in koristoljubje / to je naredil iz čistega koristoljubja ♪
- koristolóvec -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
