Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kori (76-100)



  1.      prekorísten  -tna -o prid. () ekspr. zelo koristen: prekoristno delo / to je prekoristna knjiga
  2.      skorigírati  -am dov. () ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu, popraviti: skorigirati članek; sem že skorigiral, kar si napisal
  3.      spokorítev  -tve ž () glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev
  4.      spokoríti se  -ím se dov., spokóril se ( í) 1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril 2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti spokoríti knjiž. povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile spokorjèn -êna -o: spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen
  5.      širokoríten  -tna -o prid. () vulg. ki ima široko zadnjico: širokoritna ženska
  6.      širokorítiti se  -im se nedov.) slabš. bahati se, postavljati se: kako se širokoriti / širokorititi se na podarjenem posestvu
  7.      širokorítnež  -a m () vulg. kdor ima široko zadnjico
  8.      ukorístiti  -im dov.) star. izkoristiti: dobro ukoristiti prihranjeni denar / ukoristiti priložnost, trenutni položaj ukorístiti se okoristiti se: iskal je priložnost, da bi se ukoristil
  9.      ukoríščati  -am nedov. (í) star. izkoriščati: dobro ukoriščati stroje / ukoriščati svoj položaj ∙ star. vsi so z veseljem ukoriščali novo knjižnico uporabljali, si izposojali knjige v njej ukoríščati se okoriščati se: ukoriščal se je z delom drugih
  10.      ukoríti  -ím dov., ukóril ( í) knjiž. strogo opomniti zaradi negativnega dejanja, vedenja: krivce so kaznovali, njega pa samo ukorili; ukoriti s pogledom
  11.      upokoríti  -ím dov., upokóril ( í) star. pokoriti, podrediti: upokoriti sosednje države; upokoriti uporno mesto / napadalca je upokoril s pištolo ugnal, ukrotil
  12.      abdicírati  -am dov. in nedov. () odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
  13.      áerodinámičen  in aêrodinámičen -čna -o prid. (-á; -á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo
  14.      Ahílov  -a -o prid. () nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit ∙ to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemuanat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico
  15.      akánt  -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov
  16.      akumulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad ♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
  17.      altruízem  -zma m () ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden; storiti kaj iz altruizma
  18.      anergíja  -e ž () fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo
  19.      antagoníst  -a m () kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
  20.      antagonízem  -zma m () nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom
  21.      apnénec  -nca m (ẹ̄) kamnina, iz katere se pridobiva apno: Alpe so iz apnenca; skladi apnenca; žganje apnenca / industrija apna izkorišča razne apnence / beli apnenec; koralni, kremenasti apnenec; lapornati apnenec ♦ geol. dachsteinski apnenec
  22.      arbitráža  -e ž () 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža
  23.      asignatár  -ja m (ā) fin. oseba, v katere korist je asignacija izdana
  24.      atomizírati  -am nedov. in dov. () teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala atomizíran -a -o: buržoazija je izkoriščala atomizirano delavstvo
  25.      atómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom 2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države ● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepoticakem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA