Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
korelativen (1) 
- korelatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. medsebojno odvisen, soodvisen: korelativni pojavi / predmeta sta v korelativnem odnosu ♦ filoz. korelativni pojmi soodnosni pojmi, ki so podrejeni skupnemu pojmu ♪