Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kora (61-85)


  1.      prikoráčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. priti s širokimi, lenobnimi koraki: počasi je prikoračil čez dvorišče / lepega popoldneva prikorači naravnost k njej pride ♪
  2.      prikorákati  -am dov. (ȃ) korakajoč priti: po cesti so prikorakali gasilci / ekspr. slovesno sta prikorakala v sobo prišla ♪
  3.      razkoráčen  -čna -o prid. (ȃ) šport., v zvezi razkoračna stoja stoja, narejena s hkratno razmaknitvijo obeh nog: poskoki iz spetne v razkoračno stojo ♪
  4.      razkoráčiti  -im dov. (á ȃ) v zvezi z noge široko razmakniti: razkoračiti noge razkoráčiti se 1. široko razmakniti noge: razkoračiti se in se vzravnati; žival se razkorači / široko se razkoračiti // s prislovnim določilom s široko razmaknjenimi nogami se postaviti, namestiti: prekrižala je roke in se razkoračila na pragu; zmagoslavno se je razkoračil vrh skale // ekspr. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razkoračil se je sredi sobe, kot bi bila njegova 2. ekspr. postati oblasten, prevzeten: v zadnjem času se je preveč razkoračila ∙ ekspr. vse to je naše, se je razkoračil oblastno, prevzetno rekel 3. ekspr. razjeziti se, razburiti se: razkoračiti se nad otroki; tako se je razkoračil, da so onemeli razkoráčen -a -o: razkoračen položaj; razkoračene noge; sedel je razkoračen; prisl.: razkoračeno stati ♪
  5.      razkorák  -a m (ȃ) 1. široka razmaknitev nog: razkorak se mu ni posrečil; narediti, povečati razkorak / iztegniti noge v razkorak razkoračiti jih; postaviti se v razkorak razkoračiti se 2. publ. neskladje, neskladnost: razkorak v gospodarskem razvoju dežele; razkorak med besedami in dejanji; razkorak med rastjo proizvodnje in kupno močjo / moje pojmovanje ni v razkoraku s tvojim je enako, ni nasprotno tvojemu ♪
  6.      skôraj  prisl. (ō) 1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri: skupaj sta delala skoraj deset let; mesto ima skoraj milijon prebivalcev; skoraj nič ne vemo o tem; porabili smo skoraj toliko kot lani; bala se je skoraj še bolj kot prej / skoraj nikogar od navzočih nisem poznal; oglasil se je skoraj vsak večer; ustavili smo se skoraj v vsaki vasi; skoraj v vseh ali v skoraj vseh primerih / med počitnicami skoraj ni bilo dneva, da ga ne bi kdo obiskal 2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: njegova koža je skoraj črna; vročina je bila skoraj nevzdržna; dvorana je skoraj prazna; cesta je bila skoraj suha; rana je skoraj zaceljena; bil je še skoraj otrok, ko so mu umrli starši; skoraj sram ga je bilo pred toliko ljudmi / bila sta skoraj enako velika; skoraj gotovo se bo pritožil; govoril je skoraj jokaje; gledali so skoraj samo na zunanjost / z njo govori in ravna skoraj kakor mati; vse je bilo razsvetljeno, da je bilo skoraj kot podnevi / skoraj povsod so ga že iskali; stanuje skoraj sredi mesta; skoraj vedno najde kak izgovor 3. nav. ekspr., pri naštevanju izraža dopolnjevanje, rahlo stopnjevanje povedanega: oblačila se je čedno, skoraj po modi; videli so ju v zaupnem, skoraj prijateljskem pogovoru; s pridušenim glasom, skoraj šepetaje je začel peti; njen obraz je bil resen, skoraj žalosten; čudno in skoraj nemogoče je, da se tega ne spomniš več; znanec mi je pisal v kratkih, suhih, skoraj telegrafskih stavkih; vse to je vzbudilo v njem odpor, obsodbo, zgražanje in skoraj sovraštvo / mlada je še, otrok skoraj 4. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja: skoraj bojimo se zanj, ker je tako nepreviden; drugi tekmovalci nas skoraj dohitevajo; imate še kaj moke? Skoraj smo jo porabili; tak papir skoraj ne prepušča maščobe; govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo; v teh deželah ljudje skoraj umirajo od lakote / bolje se tega skoraj ne da narediti; tako me je prepričeval, da sem mu skoraj moral verjeti; čakal sem, da me je skoraj začelo zebsti / Poznal sem župnika, ki se je obregal ob predpustni praznik - skoraj da niso šli s cepci nadenj (I. Cankar) // nav. ekspr., s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: od udarca bi skoraj omedlel; skoraj bi počil od smeha; skoraj bi ti pozabil povedati; skoraj je ne bi več poznal, tako se je spremenila; skoraj bi se (bila) zgodila nesreča 5. star. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; kmalu: skoraj bodo tukaj, se že oblačijo; ni dobro, kot bomo skoraj videli; skoraj potem je moral oditi / skoraj skoraj vas bomo obiskali ● ekspr. zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje; ekspr. dokument je zelo pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski izraža natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; ekspr. bodo preuredili tudi to sobo? Skoraj ne verjamem izraža rahlo podkrepitev trditve; pog. ustaviti je moral pred vsakim križiščem. No, skoraj izraža dopolnitev, popravek povedanega; sam.: skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je ♪
  7.      skôrajda  prisl. (ō) ekspr. skoraj: na oknih skorajda vsake hiše so rože; to je skorajda vse, kar vemo o njem / to je skorajda potrebno; odgovornost je skorajda prevelika; vse to je doživljal skorajda kot v sanjah / obzirno, skorajda ljubeznivo mu je to povedal; bili so veseli, skorajda razposajeni / njihova pomoč je tedaj skorajda prenehala; skorajda ne znam začeti / skorajda bi rekel, da je najlepša ♪
  8.      skôrajšnji  -a -e prid. (ō) nav. ekspr. 1. ki je (bil) blizu uresničenja: zavarovati kaj pred skorajšnjim propadom; rešiti koga skorajšnje pogube 2. časovno zelo malo oddaljen: veseliti se njegove skorajšnje vrnitve; želeti komu skorajšnje ozdravljenje / prosim za skorajšnji odgovor da mi čimprej odgovorite ∙ na skorajšnje svidenje ob slovesu izraža pozdrav in željo po čimprejšnjem ponovnem srečanju ♪
  9.      skorájžiti se  -im se dov. (á ȃ) pog. opogumiti se: nazadnje se je le skorajžila in vprašala / dolgo se ni oženil, zdaj pa se je le skorajžil ♪
  10.      širokorámen  -mna -o prid. (ȃ) ki ima široke rame: širokoramen fant ♪
  11.      štákora  -e ž (á) nav. mn., nar. hodulja: hoditi na štakorah ♪
  12.      visokorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka ♪
  13.      vkorákanje  -a s (ȃ) glagolnik od vkorakati: zmagovalce so ob vkorakanju na stadion navdušeno pozdravili ♪
  14.      vkorákati  -am dov. (ȃ) korakajoč priti v kaj: nastopajoči so vkorakali v dvorano / vkorakati na stadion ∙ ekspr. tuje čete so vkorakale v deželo jo zasedle ♪
  15.      zakoráčiti  -im dov. (á ȃ) 1. ekspr. iti, stopiti s širokimi, lenobnimi koraki: zakoračiti med žito, v morje; zakoračiti za sosedom / zakoračiti za nekaj metrov dalje // iti, stopiti sploh: hitro zakoračiti proti vasi ∙ ekspr. zakoračil je v štirideseto leto pred kratkim je bil star devetintrideset let 2. preh., knjiž. stopiti tako, da pride kdo ali kaj med noge: zakoračiti ležečega / zakoračiti konja zajahati // zaskočiti: pes zakorači psico ♪
  16.      zakorákati  -am dov. (ȃ) 1. začeti korakati: telovadci zakorakajo 2. ekspr. iti, stopiti: zakorakati v morje, po sobi ♪
  17.      adventízem  -zma m (ȋ) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma ♪
  18.      ájati  -am nedov. (ā) otr. 1. ležati, spati: punčka že aja 2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih; pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo ♪
  19.      ajatóla  -e in -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na koranu: ajatola je spregovoril vernikom ♪
  20.      aksióm  -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom ♪
  21.      alkoholomaníja  -e ž (ȋ) med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen ♪
  22.      analogíja  -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika ♪
  23.      andánte  prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante andánte -a m stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru ♪
  24.      antifóna  -e ž (ọ̑) rel. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta dva zbora ali solist in zbor: prepevati antifone // kratek pripev na začetku in koncu posameznih psalmov ♪
  25.      apnénec  -nca m (ẹ̄) kamnina, iz katere se pridobiva apno: Alpe so iz apnenca; skladi apnenca; žganje apnenca / industrija apna izkorišča razne apnence / beli apnenec; koralni, kremenasti apnenec; lapornati apnenec ♦ geol. dachsteinski apnenec ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA