Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kora (551-575)


  1.      péd  -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi ♪
  2.      peljáti  péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora 2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz; peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi; peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku 3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti 4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče; vodič jih je peljal po mestu; peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat 5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi; železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je // omogočati, da kdo a) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj ● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo peljáti se premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke ∙ ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili pelján -a -o: peljan tovor ♪
  3.      pergamênten  -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na pergament: risba na robu pergamentne pole / pergamentna listina / knjiga v pergamentni vezavi / brati različne pergamentne zapise 2. ekspr. podoben pergamentu: ženska s pergamentno poltjo; pergamentne roke / koža pergamentne barve ◊ papir. pergamentni papir s kemikalijami prepojen prosojni papir, ki skoraj ne prepušča maščobe, vlage ♪
  4.      permanénca  -e ž (ẹ̑) publ. stalnost, trajnost: permanenca revolucije / vsa vozila so bila v permanenci v stalni pripravljenosti; seje so imeli skoraj v permanenci neprenehoma, nepretrgoma ♪
  5.      pérnat  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero, perje: a) pernate in dlakave živali / pernat čop / spi samo na pernati blazini / mehka pernata postelja / ekspr. lahki pernati oblaki b) pesa je zelo pernata ◊ bot. pernati list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz osrednje žile; lov. pernata divjad; zool. pernati koralnjak morski ožigalkar z osmimi pernatimi lovkami okoli ustne odprtine, Octocorallia pérnato prisl.: pernato mehek ♦ bot. pernato deljeni list list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v ploskev navadno podolgovatega lista ♪
  6.      peró  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik ◊ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea ♪
  7.      péš  prisl. (ẹ̑) izraža premikanje s korakanjem: hoditi, iti, potovati peš; vrnila se bova peš / bojevati se peš / vojska je bila na konjih in peš ∙ šalj. tja, kamor gre še cesar peš na stranišče; star. vojska gre po cesti peš in jež hodeč in jahaje; žarg., teh. računati peš brez računskega stroja, (elektronskega) računalnika; neskl. pril.: izleti peš utrjujejo telo; peš hoja pešhoja; peš pot pešpot; prim. pešpolk ♪
  8.      pét  pêtih štev. (ẹ̑ é) izraža število pet [5] a) v samostalniški rabi: dvakrat pet je deset; kar petim je dolžen / ura je pet; vstajati ob petih zjutraj 5h; čakati od petih do šestih (popoldne) 17h b) v prilastkovi rabi: pet prstov; v petih urah bo nazaj; tudi neskl.: sestavljen iz pet(ih) delov; od teh pet(ih) tednov je prebil štiri v bolnici // neskl. izraža številko pet: oddaja na kanalu pet; avtobusna proga pet; tekma se je končala s pet proti dve / pog. v spričevalu ima same pet odlične ocene ● ekspr. do šole ima samo pet korakov šola je zelo blizu; star. vse skupaj je kakor pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. spametovati se pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; pog. za pet kriščevih ran, saj se bo ubil izraža strah, vznemirjenje, obup; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno ♪
  9.      péza  -e ž (ẹ́) star. 1. teža: kolo je lahko, skoraj brez peze; šele zdaj je začutil vso pezo bremena // težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih; breme: nositi pezo; odložiti pezo z ramen; težko je hropel pod veliko pezo 2. težava, skrb, nadloga: vsak nosi svojo pezo / peza let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti pezo gospodinjstva; peza stroškov / davčna peza ♪
  10.      pijàn  -ána -o prid. (ȁ ȃ) 1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo // ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje 2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi 3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino ● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje pijáno prisl.: pijano gledati, se opotekati, plesati ♪
  11.      pláh  -a -o prid. (ȃ á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plah človek, otrok; plaha, nezahtevna ženska; biti plah v družbi; pren., ekspr. plaha misel // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plah nasmeh, pogled; ekspr. plahi koraki; plaho vedenje 2. knjiž. ki se boji; boječ: plaha srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je plaha 3. knjiž. slaboten, šibek: plahi plameni na ognjišču / plaha rdečica na obrazu pláho prisl.: plaho gledati; plaho šepetati, upati / v povedni rabi bilo mu je čudno plaho pri srcu ♪
  12.      plazíti se  in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci; plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh ● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja plazèč se -éča -e: pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki ♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo ♪
  13.      pleníti  in pléniti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi // ropati: pleniti denar / pleniti popotnike // ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati ∙ ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali 2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove // izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi ♪
  14.      plesálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od plesalec: a) prve štiri korake pleše plesalka; izbrati si, zamenjati, zavrteti plesalko / najboljša plesalka v vasi b) poročil se bo s slavno plesalko; baletna plesalka; barska, cirkuška plesalka ♪
  15.      plésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ples: plesna glasba, skladba / plesni ritem; plesna umetnost / plesni učitelj; obiskovati plesno šolo; hoditi na plesne vaje / plesni orkester; plesna dvorana; dolga plesna obleka / plesni koraki; plesne figure plésno prisl.: plesno je ta predstava nekaj novega v našem baletu; baletka je v novi vlogi le nekajkrat plesno zaživela ♪
  16.      ploskovít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. podoben ploskvi: ploskovita nižina / ploskovita dekoracija ● publ. ploskoviti liki v romanu liki samo z dobrim ali slabim, ne spreminjajočim se značajem ◊ um. ploskoviti slog ♪
  17.      plôven  -vna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na plovbo ali plutje: plovni kanal / plovna pot po Savi / plovna hitrost; plovne lastnosti ladje / plovni park; plovne naprave; plovna sredstva; publ. plovni objekt vodno vozilo, zlasti večje / reka je plovna skoraj vse leto ● publ. ladjo so spremenili v plovni hotel plavajoči hotel ◊ navt. plovni žerjav pontonski žerjav; šport. plovni seskok seskok s telovadnega orodja z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom; plovni skok skok čez konja ali drugo oviro z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom ♪
  18.      pò  in po prisl. (ȍ) izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim // izraža prodajno ceno: plačevati liter mleka po pet dinarjev; pog. jajca so po dinar po en dinar / inštruira po petdeset dinarjev na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po dvajset dinarjev kilogram ♪
  19.      pobesnéti  -ím dov., pobêsni in pobésni (ẹ́ í) postati besen: ko je to slišal, je pobesnel; skoraj pobesnel je od jeze / bik je pobesnel / ekspr. hudournik med deževjem pobesni pobesnèl in pobesnél -éla -o: ubiti pobesnelo žival; prisl.: pobesnelo kričati, razgrajati ♪
  20.      pobírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s prijemom, prijemi delati, da kaj ni, ne leži več na tleh: otroku so igrače padale na tla, mati jih je pobirala / pobirati krompir, otreseno sadje // delati, da kaj ni več na določenem mestu: pobirati kostanj iz žerjavice, pepel iz peči; pomagati pobirati perilo / pog. ti sesalniki dobro pobirajo prah vsrkavajo 2. s prijemom, prijemi delati, da pride kaj k osebku zlasti s tal: začeli so pobirati kamne in jih metati / pobirajo v smetnjakih, kar so drugi zavrgli / otroci pobirajo nalepke s pulta jemljejo // z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji; jemati: jetnikom so začeli pobirati orožje / pobirati kmetom živino 3. delati, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: začel je pobirati glasovnice / pobirati mleko po odročnih vaseh; pobirati papir // delati, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobirati članarino, stanarino / pobirati prostovoljne prispevke nabirati, zbirati / pog. pobirati podpise zbirati // zahtevati, predpisovati: pobira visoke davke, oderuške obresti 4. pog. jemati, dobivati: pobirati citate iz pesmi, primere iz zgodovine / le kje pobira take govorice izve; rada pobira čenče posluša 5. ekspr. povzročati smrt: ta bolezen pobira tudi najkrepkejše ljudi; take ljudi rada pobira kap umirajo za kapjo // delati, povzročati, da kdo slabi, hira: jetika jo pobira; brezoseb. po otrokovi smrti jo je kar pobiralo / na klancu je začelo starega moža pobirati je postajal utrujen 6. žarg. dobivati, dosegati: na turnirjih so pobirali prve nagrade / pobirati uspeh za uspehom 7. pog., ekspr., v zvezi z jo hitro hoditi, iti: pobirati jo iz mesta; ne veš, kako jo je pobiral; pobiral jo je, kolikor so ga nesle noge / začeli so jo pobirati drug za drugim odhajati ● ekspr. ne bom pobiral besed za teboj ne bom ponavljal, kar si rekel; star. pobirati črke zlogovaje brati; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram da ga na lahek način zaslužim; ekspr. pobirati drobtine zadovoljevati se z malo pomembnimi, malo vrednimi stvarmi; ekspr. pobirati korake hoditi, iti; žarg. ta avtomobil dobro pobira luknje pri vožnji dobro prenaša poškodovano cestišče; pog. ne bom za drugimi pobiral ostankov ne maram ženske, s katero so imeli drugi ljubezensko razmerje; ekspr. v življenju pobira samo smetano se mu vedno dobro godi; ekspr. sonce pobira sneg topi; ekspr. pobirati stopnice iti po njih; ekspr. pobirati svoje ude in kosti po tleh težko vstajati; ekspr. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom jih je malo ◊ obrt. pobirati petlje popravljati sparane petlje pobírati se 1. vstajati, dvigati se: gledali so ga, kako se je pobiral; pobiral se je s tal; počasi se je pobiral in si otepaval sneg / ekspr. ljudje padamo in se pobiramo 2. nar. ujemati se, razumeti se: s taščo se ni pobiral pobiráje: godrnjal je, pobiraje umazano posodo z mize ♪
  21.      pobíti  -bíjem dov., pobìl (í ȋ) 1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili 2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla ∙ ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli 4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna // nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo 5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil 6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila pobíti se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi pobít -a -o: bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi ♪
  22.      pocépati  -am tudi pocêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. 1. popadati: knjige so pocepale s police / skoraj vse hruške so pocepale z vej / v koči so od utrujenosti kar pocepali na klop 2. drug za drugim poginiti: vse živali so mu pocepale zaradi mraza ♪
  23.      počásen  -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt ● pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledku ◊ avt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo počásno prisl. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih ♪
  24.      podájati  -am nedov. (ȃ) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočati, da ta lahko to prime, vzame: podajati opeko pri pokrivanju; podajati polne skodelice skozi okno; podajati snope; podajali so si vedra iz rok v roke / nožice podajajo hrano čeljustim; podajati strojem material / star. jemala je jabolka iz košare in jih podajala otrokom dajala; podajati seno na voz metati, dajati // šport. metati, odbijati žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podajati z glavo; preveč so si podajali in premalo metali na koš 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočati seznanitev s čim: v knjigi podaja dogajanje na Primorskem med obema vojnama; v uvodu podaja pregled evropskega slikarstva v tem obdobju / plastično podajati predmete upodabljati ♦ šol. podajati učno snov // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spravljati kaj v neposredno zaznavno obliko: podajati besedilo; podajati pesem deklamirati / podajati glasbeno delo izvajati; doživeto podajati vlogo igrati // knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: proučil sem zadevo in podajam naslednjo izjavo; podajati poročilo o štiriletnem delu poročati 3. nar. oštevati, pestiti: kaj bi ga podajali, saj vidite, koliko dela ima; ostro je izpraševal profesorje in hudo podajal študente ● zastar. sivi lasje so mu podajali nekaj častitljivega dajali; knjiž. podajati komu roko dajati; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. veselje in žalost si podajata roko si sledita; nastopata drug ob drugem; ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo podájati se 1. pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: temna obleka se ji je lepo podajala; ruta se ji prav nič ne podaja / tako govorjenje se mu ni podajalo ni bilo primerno zanj; prstan se ji ne podaja ji ni prav 2. star. odhajati, odpravljati se: mladina se podaja v mesto / smučarji naj se ne podajajo na nevarne terene naj ne hodijo / podajati se na dolgo pot iti / zgodaj se podajajo spat, k počitku gredo // navadno v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podajati se v nevarnost, težave 3. raba peša vdajati se: podajati se močnejšim / podajati se strastem 4. spreminjati položaj, obliko pod pritiskom, težo: deska se je pod koraki podajala; most se pod vozili podaja / kolena se mu pri hoji podajajo / redko sneg se podaja udira ● žarg. poslušal je fante in dekleta, kako se podajajo šalijo, prerekajo; knjiž. podajati se s potepuhi družiti se; ekspr. podajati se na lahkomiselna pota začenjati ravnati lahkomiselno podájan -a -o: doživeto podajana vloga; jasno podajana snov ♪
  25.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA