Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kora (36-60)

36.      dekoratêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z dekoriranjem: dekorater izložb; dekorater modernih stanovanj / odrski dekorater delavec, ki postavlja likovno opremo na odru / nav. slabš. ta slikar je v bistvu dekorater ♪
37.      dekoratêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja z dekoriranjem ♪
38.      dekoratêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dekoraterje ali dekoraterstvo: opravljati dekoraterska dela; dekoraterska tehnika ♪
39.      dekoratêrstvo  -a s (ȇ) dejavnost dekoraterjev: posvetil se je dekoraterstvu ♪
40.      dekoratíven  -vna -o prid. (ȋ) namenjen olepšavi, okrasen: dekorativni elementi; dekorativna keramika, pisava; dekorativne tkanine / dekorativna umetnost; dekorativno slikarstvo / Japonke so zelo dekorativne v svojih kimonih / nav. slabš.: dekorativne fraze; ta pesem je zgolj dekorativna dekoratívno prisl.: dekorativno učinkovati; dekorativno poslikan strop ♪
41.      dekoratívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost dekorativnega: plastična dekorativnost; dekorativnost blaga / ekspr. umetnost je zdrknila v golo dekorativnost ♪
42.      dvókoráčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) kor., v zvezi dvokoračna polka polka, pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat ♪
43.      enakorámen  -mna -o prid. (ȃ) rel., v zvezi enakoramni križ križ, ki ima vse krake enake ♪
44.      máčkora  -e ž (á) nar. maškara: mačkore so prišle / iti v mačkore ♪
45.      nèpokorávanje  -a s (ȅ-ȃ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pokoravanja: nepokoravanje odločbam, sklepom, zakonom ♪
46.      nèprekoráčen  -čna -o prid. (ȅ-ȃ) neprekoračljiv: neprekoračna razpoka / neprekoračna vsota ♪
47.      nèprekoračljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme prekoračiti: neprekoračljiva razpoka / neprekoračljiva meja, pregrada / ekspr. neprekoračljiva vsota ki se ne sme preseči ♪
48.      odkoracáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. oditi z nerodnimi, počasnimi koraki: fantek ga je začudeno pogledal in odkoracal / starka je odkoracala v hišo počasi odšla ♪
49.      odkoráčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. oditi s širokimi, lenobnimi koraki: ded je vstal in počasi odkoračil na cesto / tiger je dostojanstveno odkoračil v gozd // star. oditi: urno se je obrnil in odkoračil iz sobe ♪
50.      odkorákati  -am dov. (ȃ) 1. korakajoč oditi: odkorakati izpred kasarne; postavili so se v vrsto in odkorakali proti vasi 2. ekspr. oditi: slovesno je odkorakal iz dvorane / veselo je odkorakal v mesto ♪
51.      okorájžiti  -im dov. (á ȃ) pog. opogumiti, ohrabriti: boji se, treba ga bo okorajžiti; nazadnje se je le okorajžila in vprašala / ko se je malo okorajžil, je začel govoriti o ljubezni / dolgo se ni oženil, nazadnje se je pa le okorajžil / kot spodbuda, poziv kar okorajži se pa začni ● pog. člani dramskega krožka so se letos okorajžili in petkrat igrali so postali zelo delavni, prizadevni ♪
52.      pokóra  -e ž (ọ̑) 1. rel. kar je določeno za kršilca božje ali cerkvene zapovedi: čaka ga pokora; naložil mu je hudo pokoro; pridiga o grehu in pokori / delati pokoro ∙ drži se, kakor bi pokoro delal je nerazpoložen, slabe volje 2. ekspr. kar je za koga neprijetno, mučno: revmatizem je moja pokora / v povedno-prislovni rabi: pokora je poslušati njegovo večno godrnjanje; pokora je z njim // kdor povzroča neprijetnosti, težave: že spet prihaja ta pokora / kot psovka zgani se, pokora pijana ♪
53.      pokorávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pokoravati: pokoravanje narodov / pokoravanje staršem / pokoravanje prepovedim, zakonom ♪
54.      pokorávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. s silo delati, da je kdo politično odvisen: na bojnem pohodu je pokoraval uporne kneze pokorávati se z dajalnikom upoštevati voljo, zahteve koga: pokoravati se staršem; noče se brezpogojno pokoravati / pokoravati se ukazom, zakonom / pokorava se vsem njenim željam; pren. jezik se ni hotel pokoravati tujim glasovom ♪
55.      prekoráčenje  -a s (ȃ) glagolnik od prekoračiti: prekoračenje jarka / prekoračenje državne meje / prekoračenje cen / prekoračenje rokov / prekoračenje zakona ♪
56.      prekoračevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prekoračevati: prekoračevanje meje / prekoračevanje norme / prekoračevanje rokov ♪
57.      prekoračeváti  -újem nedov. (á ȗ) večkrat prekoračiti: prekoračevati cesto / v tem oddelku visoko prekoračujejo norme / prekoračevati dobavne roke ♪
58.      prekoračítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prekoračiti: prekoračitev meje / prekoračitev norme, plana / za vse prekoračitve hitrosti so določene kazni ♦ jur. prekoračitev mandata ♪
59.      prekoráčiti  -im dov. (á ȃ) 1. s korakom priti čez kaj: prekoračiti jarek, razpoko // priti čez kaj sploh: prekoračiti železniško progo / travnik je prekoračil podolgem in počez // prestopiti: prekoračiti državno mejo; ekspr. prekoračiti šolski prag 2. preseči določeno stopnjo, mero: prekoračiti čas za razmišljanje; prekoračiti dovoljeno hitrost / prekoračiti svoja pooblastila, pristojnosti / prekoračiti kredit // opraviti, izpolniti več, kot je določeno; preseči: prekoračiti normo; načrtovano proizvodnjo so prekoračili za deset odstotkov ● ekspr. oče je prekoračil sedemdeseto leto je že star 70 let; star. prekoračil je vse sobe, pa ga ni našel prehodil prekoráčen -a -o: prekoračen jarek; proračun je bil prekoračen; prekoračena starostna doba ♪
60.      prikoracáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: medved prikoraca iz brloga / prikoracala je po trgu navzdol počasi, okorno prišla ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211