Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

konusen (1)

1.      kónusen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na konus, stožčast: pločevino zvariti v cilindrični ali konusni obliki ♪