Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

konturen (1)

1.      kontúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na konturo; obrisen: konturna risba / konturna ostrina ◊ agr. konturno obdelovanje obdelovanje, pri katerem potekajo razori počez po pobočju in zavirajo odplakovanje ♪