Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kontrabantiti (1)

1.      kontrabántiti  -im nedov. (á ȃ) star. tihotapiti: odločil se je, da bo kontrabantil / kontrabantiti cigarete, žganje ♪