Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kontingent (4)

1.      kontingènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno s prilastkom 1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem razdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent 2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči // znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije 3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen ♪
2.      kontingênten  in kontingénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na kontingent: kontingentna pogodba; kontingentna lista lista kontingentiranega blaga / kontingentna vojska ◊ filoz. svet je kontingenten sam v sebi nezadosten, nenujen ♪
3.      kontingentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontingentirati: kontingentiranje blaga ♪
4.      kontingentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. določiti kontingent: kontingentirati blago za široko potrošnjo / kontingentirati uvoz kontingentíran -a -o: kontingentirano blago ♪