Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kontingenca (1)


  1.      kontingénca  -e ž (ẹ̑) filoz. dejstvo, da nekaj je, pa bi lahko ne bilo, ali da je takšno, pa bi lahko ne bilo takšno; slučajnost, možnost: kontingenca biti ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA