Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

konotativen (1)


  1.      konotatíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv., navadno v zvezi konotativni pomen pomen besede, izraza, ki je zlasti čustveno, osebnostno obarvan ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA