Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

konopec (2)


  1.      konôpec  -pca m (ó) (konopljena) vrv, zlasti tanjša: voditi osla na konopcu; prepasal se je s konopcem / odvezati konopec ∙ ekspr. držati koga na konopcu imeti ga popolnoma v oblasti ♪
  2.      konòp  -ôpa m (ȍ ó) redko konopec: konj se je strgal s konopa ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA