Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
konkubina (2)
- konkubína -e ž (ȋ) knjiž. priležnica ♪
- konkubinát -a m (ȃ) knjiž. skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze, priležništvo: s svojo varovanko je živel v konkubinatu ♪