Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kompetenca (3)

1.      kompeténca  -e ž (ẹ̑) obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom; pristojnost, pooblastilo: s tem je presegel svojo kompetenco / poslanci niso priznavali kompetenc državnemu zboru // področje dejavnosti: razmejitev kompetenc zveznih in republiških organov / izdelava spada v njihovo kompetenco ♪
2.      ìnkompeténca  -e ž (ȉ-ẹ̑) knjiž. nepristojnost: opozorili so jih na njihovo inkompetenco v tej zadevi ♪
3.      atribúcija  -e ž (ú) nav. mn., jur. pristojnost, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij ♪