Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

komo (280)

1.      komód  prid. neskl. (ọ̑) pog. 1. neprizadeven, len: to je izredno komod človek / ljudje so vsak dan bolj komod ∙ pog., nav. iron. čez komod ga ni največ je vredno lagodno, udobno življenje 2. udoben, prijeten: imaš pa res komod fotelje; ta plašč je zelo komod komód prisl. zelo lahko, z lahkoto: to bom pa komod naredil; komod pride v eni uri ♪
2.      komóda  tudi kómoda -e ž (ọ̑; ọ̑) nizka omara s predali za shranjevanje perila, predalnik: vzeti perilo iz komode; starinska komoda ♪
3.      komóden  -dna -o prid., komódnejši (ọ́ ọ̄) nav. ekspr. 1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje; lagoden: komodna služba / všeč mu je komodno življenje / naslonjač je prav komoden udoben 2. neprizadeven, len: komoden človek / vodstvo je bilo preveč komodno komódno prisl.: komodno sedeti; ljudje so stali komodno ob strani; sam.: komodnejši se lahko peljejo z avtomobilom do konca ♪
4.      komoditéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. komodnost: preganja komoditeto in lenobo / zavladala je vsesplošna komoditeta ♪
5.      komódnež  -a m (ọ̑) pog. neprizadeven, len človek: v vodstvu so sami komodneži ♪
6.      komódnost  -i ž (ọ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost komodnega: popustil je le zaradi komodnosti / zanemarjanje zdravnikovih navodil iz komodnosti / izredna komodnost in funkcionalnost ležišča / že od nekdaj mu je všeč komodnost ♪
7.      komodór  -ja m (ọ̑) 1. v stari Jugoslaviji čin, za stopnjo nižji od kontraadmirala, ali nosilec tega čina: komodor in kontraadmiral 2. zlasti v Angliji, med drugo svetovno vojno poveljnik konvoja ♪
8.      komólčar  -ja [u̯č] m (ọ̑) slabš. kdor se brezobzirno bori, si prizadeva za hitro uveljavitev, uspeh: to so sami ciniki in komolčarji / postal je komolčar ♪
9.      komólčarski  -a -o [u̯č] prid. (ọ̑) nanašajoč se na komolčarje: komolčarska bitka / komolčarski človek ♪
10.      komólčarstvo  -a [u̯č] s (ọ̑) slabš. lastnost, značilnost komolčarskega človeka: očitali so mu komolčarstvo in ambicioznost / boj proti komolčarstvu ♪
11.      komólček  -čka [u̯č] m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od komolec: opraskana kolena in komolčki ♪
12.      komólčen  -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) nanašajoč se na komolec: komolčni sklep; komolčna vena / komolčni ščitnik elastičen povoj za komolec ♦ vet. komolčna bula vnetna bula na komolcu nekaterih domačih živali, zlasti kopitarjev ♪
13.      komólčiti se  -im se [u̯č] nedov. (ọ́ ọ̑) knjiž., ekspr. prerivati se, odrivati (s komolci): komolčil se je med množico, da je prišel do tribune ♪
14.      komólec  -lca [u̯c] m (ọ̑) 1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci ∙ ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati ♦ vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi // pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu 2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce ♪
15.      komoljíka  -e ž (í) nar. pelin ♪
16.      kómora  -e ž (ọ̑) 1. dobro zaprt prostor, navadno manjši: komora za raziskovanje; vodo izparivajo v posebnih komorah z znižanim tlakom / zdravnik je operiral v majhni komori / plinska komora plinska celica; sušilna komora za sušenje lesa, rud, perila // teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje komore / prah se izloča v prašnih komorah; mešalna komora prostor v strojni napravi, v katerem se mešata dva ali več plinov; zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin 2. žarg., voj. pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj; vod za oskrbo: komora je ostala v vasi; brigadna komora / premestili so ga v komoro ◊ navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; zgod. dvorna komora v stari Avstriji najvišji urad za državno finančno gospodarstvo ♪
17.      komoráč  -a m (á) komarček, koprc: nabirati komorač ♪
18.      komoráš  -a m (á) žarg., voj. vojak, ki je dodeljen k vodu za oskrbo: komoraši so vozili krompir v skladišča / sprejeli so ga h komorašem ♪
19.      kómoren  -rna -o prid. (ọ̑) lit., muz. ki se izvaja, predvaja a) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba; komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton // ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče ◊ fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove kómorno prisl.: komorno zasnovan spored ♪
20.      kómoren  in komóren -rna -o prid. (ọ̑; ọ̑) zastar. dvoren: komorni lakaj, paž ♪
21.      kómornica  in komórnica -e ž (ọ̑; ọ̑) zgod. naslov za žensko plemiškega rodu, ki je v pomoč vladarici: cesarica s svojimi komornicami ♪
22.      kómornik  in komórnik -a m (ọ̑; ọ̑) 1. zgod. visok uslužbenec na vladarskem dvoru, odgovoren zlasti za gospodarska ali finančna vprašanja: kralj je sklical svoje komornike / bil je imenovan za častnega komornika 2. v nekaterih deželah vladarjev, plemičev osebni služabnik: spletke komornikov ♪
23.      kómorniški  in komórniški -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) nanašajoč se na komornike: komorniške dolžnosti / komorniška čast ♪
24.      kómornost  -i ž (ọ̑) lit., muz. značilnost komornega: komornost prireditve ♪
25.      akomodácija  -e ž (á) knjiž. prilagoditev, prilagajanje: oportunistična akomodacija razmeram ♦ med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226