Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

komer (367)



  1.      komerciála  -e ž () pog. komercialni oddelek v podjetju: imeti sestanek v komerciali / vodja komerciale // komercialne dejavnosti: komerciala dobro deluje / oddelek za zunanjo trgovino in industrijsko komercialo
  2.      komerciálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola 2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla 3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna // redko donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem ◊ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti komerciálno prisl.: komercialno pomembni izdelki; komercialno postavljena merila; ekspr. komercialno smehljajoč se obraz; sam.: pog. največ zaslug za uspeh ima komercialni komercialni direktor, referent
  3.      komercialíst  -a m () uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist // strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom
  4.      komercialístka  -e ž () uslužbenka, ki vodi komercialne posle: računovodja in komercialistka
  5.      komercializácija  -e ž (á) publ. uvajanje trgovskih, trgovinskih načel v kaj: komercializacija poljedelstva, turizma / komercializacija literature, športa
  6.      komercialízem  -zma m () publ. trgovska, trgovinska načela, odnosi, zlasti v negospodarskih dejavnostih: boj proti komercializmu v športu / v kulturo je vdrl komercializem
  7.      komercializírati  -am nedov. in dov. () publ. uvajati trgovska, trgovinska načela v kaj: komercializirati turistično dejavnost, gostinstvo; podjetja se vse bolj komercializirajo / komercializirati kulturo, šport komercializíran -a -o: živeti sredi komercializiranega sveta
  8.      komerciálnost  -i ž () lastnost, značilnost komercialnega: sodelovanje na načelih komercialnosti / publ. o tiskanju izvirnih del ne sme odločati le komercialnost
  9.      komêrčen  -čna -o prid. () zastar. komercialen, trgovski, trgovinski: komerčne uredbe / imenovan je za komerčnega svetnika ◊ usnj. komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev
  10.      komêrz  -a m () knjiž., redko slavnostna zabava, zlasti študentska: priredili so komerz / komerz v čast gostov
  11.      enakoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene ♦ fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo // ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno 2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo enakomérno prisl.: pritisk enakomerno narašča; enakomerno ogreto stanovanje; enakomerno porazdeljen; enakomerno šumeč / dnevi mu tečejo enakomerno enolično
  12.      enakomérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakomernega: enakomernost dogajanja, ritma; enakomernost srčnega utripa / star. pregnati dolgočasno enakomernost enoličnost
  13.      gorkomér  -a m (ẹ̑) zastar. toplomer, termometer: gorkomer je kazal trideset stopinj Celzija
  14.      jekomér  -a m (ẹ̑) navt. elektronska priprava za merjenje globine z ultrazvokom; ultrazvočni globinomer: uporabljati pri raziskovanju morja jekomer
  15.      mlekomér  -a m (ẹ̑) agr. priprava za merjenje gostote mleka; galaktometer
  16.      nèenakoméren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni enakomeren: neenakomeren razvoj / neenakomerna hitrost / neenakomeren utrip žile; neenakomerno dihanje / ima nerazločno, neenakomerno pisavo ♦ fiz. neenakomerno gibanje gibanje s spremenljivo hitrostjo nèenakomérno prisl.: neenakomerno naraščati; neenakomerno razdeljen
  17.      nèenakomérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neenakomernega: neenakomernost razvoja / neenakomernost srčnega utripa ga je vznemirila
  18.      komerciálen  -lna -o prid. (-) publ. ki ni komercialen: komercialni in nekomercialni filmi
  19.      prekoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) čezmeren: prekomeren uvoz; prekomerna poraba električne energije; prekomerno zaposlovanje / prekomerni telesni napori; utrujen od prekomernega dela prekomérno prisl.: prekomerno se ukvarjati s čim
  20.      skomercializíranost  -i ž () publ. lastnost, značilnost skomercializiranega: skomercializiranost turistične dejavnosti / skomercializiranost športa
  21.      skomercializírati  -am dov. () publ. uvesti trgovska, trgovinska načela v kaj: skomercializirati turistično dejavnost; gostinstvo se je zelo skomercializiralo / skomercializirati kulturo, šport skomercializíran -a -o: živeti sredi skomercializiranega sveta; skomercializirana kinematografija
  22.      tlakomér  -a m (ẹ̑) knjiž. priprava za merjenje tlaka; manometer: tlakomer na parnem kotlu // barometer: tlakomer kaže (na) spremenljivo / tlakomer pada, raste
  23.      tokomér  -a m (ẹ̑) redko električni števec: namestiti tokomer
  24.      visokoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. domišljav, prevzeten: visokomeren človek / visokomeren odnos do ljudi 2. vzvišen, nevsakdanji: visokomerna ideja; visokomerna pesniška izpoved visokomérno prisl.: visokomerno se vesti
  25.      visokomérnost  -i ž (ẹ́) knjiž. domišljavost, prevzetnost: motila jih je njegova nedostopnost in visokomernost

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA