Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kom (8.200-8.224)


  1.      zastrán  in zastran predl. (ȃ) star., z rodilnikom zaradi: prepirali so se zastran poti; razburjenost zastran nočnega dogodka se je polegla / oglasil se je zastran plačila / zastran njega so pomirjeni; pogovorili so se zastran bližnje poroke / tega ne pravim samo zastran lepšega ♪
  2.      zastrméti se  -ím se dov. (ẹ́ í) strmeč se zagledati: zastrmeti se v koga, za kom; zastrmeti se komu v obraz; topo, začudeno se je zastrmel predse / ekspr. pogled se je zastrmel vanj zastrméti postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: zastrmeli so, česa vsega je še zmožen zastrmèl in zastrmél -éla -o: negibni in zastrmeli ljudje zastrmèn in zastrmljèn -êna -o: zastrmeni obrazi ♪
  3.      zastrupíti  -ím dov., zastrúpil (ȋ í) 1. povzročiti, da v organizem pride strup: zastrupiti otroka s pokvarjenimi zdravili; zastrupil se je z gobami in umrl / taka rana se rada zastrupi / bojni plini zastrupijo tudi živali // usmrtiti tako, da v organizem pride strup: zastrupiti jetnika; zastrupiti s plinom / zastrupiti podgane 2. narediti, povzročiti, da postane kaj strupeno: zastrupiti hrano, vodo / zastrupiti ozračje 3. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupiti koga s častihlepjem, pesimizmom // narediti, povzročiti, da postane kaj zelo težko, neprijetno: zastrupiti komu življenje z obrekovanjem / nesoglasja so zastrupila odnose med njimi ● ekspr. zastrupiti koga s športom zelo ga navdušiti zanj zastrupíti se narediti samomor z zaužitjem strupa: ko je izvedel žalostno novico, se je zastrupil zastrupljèn -êna -o: biti zastrupljen s častihlepjem; zastrupljena rana; zastrupljena voda ♪
  4.      zastrúpljati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da v organizem prihaja strup: zastrupljati goste s pokvarjeno hrano; ta tovarna zastruplja ribe v reki / zastrupljati (si) želodec s tobakom // usmrčevati tako, da v organizem prihaja strup: zastrupljati nasprotnike, tekmece / zastrupljati miši, podgane 2. delati, povzročati, da postaja kaj strupeno: zastrupljati hrano, vodo / tovarne zastrupljajo ozračje 3. ekspr. delati, povzročati, da dobiva kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupljati koga z nepopustljivostjo, pesimizmom // delati, povzročati, da postaja kaj zelo težko, neprijetno: zastrupljati odnose med narodi; z očitki zastrupljati komu življenje / začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil / dvom mu zastruplja delo zastrúpljati se delati samomore z uživanjem strupa: v obupu, stiski se ljudje tudi zastrupljajo zastrupljajóč -a -e: zastrupljajoča pijača ♪
  5.      zastúditi  -im dov. (ú ȗ) knjiž., z dajalnikom zagnusiti: zastuditi komu jed / zastuditi komu delo; ta misel se ji je zastudila; zastuditi se sam sebi ♪
  6.      zasúkati  -am in -súčem dov., tudi zasukájte; tudi zasukála (ú) 1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale: zasukati nit na koncu in jo vdeti / ekspr. zasukati (si) brke 2. premakniti kaj okoli njegove osi v manjšem, krajšem premiku: zasukati glavo; zasukati radijski gumb; zasukati ključ, volan na desno; zasukati za deset stopinj 3. obrniti: napadalci zasukajo konje in zbežijo; popoldne se je veter zasukal / zasukati top proti utrdbi; zasukati se v levo / zasukati oči / ekspr. zasukati pogovor drugam 4. ekspr. ustrezno namenu začeti uporabljati kaj, delati s čim: zasukati meč, orodje 5. ekspr. spremeniti, obrniti: odločitev je zasukala položaj; njuni odnosi so se zasukali / življenje se mu je zasukalo ● zasukati kolo zavrteti; ekspr. zasukati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. zasukati stavek drugače povedati, izraziti zasúkati se 1. v manjšem, neenakomernem zavoju se premakniti okoli svoje osi: vrtinec se je nekajkrat zasukal / dim, plamen se zasuka proti nebu 2. zaviti, obrniti se: pot se zasuka proti jugu, v gozd / reka se zasuka v loku 3. ekspr. začeti hitro opravljati delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: zasukala se je in kosilo je bilo pripravljeno; zasukajte se, da končamo pred nočjo 4. ekspr. zaplesati: na plesišču so se zasukali prvi pari ● ekspr. zasukalo se mu je postal je zmeden, nerazsoden zasúkan -a -o: zasukani brki ∙ star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; ekspr. z zasukanimi vprašanji jih je spravil v zadrego zapletenimi, zavitimi ♦ gozd. zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla ♪
  7.      zasúnek  -nka m (ȗ) teh. zasun: odpreti zasunek; dimni zasunek / zapreti cev z zasunkom ● knjiž. zasunek na vratih zapah ♪
  8.      zasúniti  -em dov. (ú ȗ) s sunkom zapreti: zasuniti predal; zasuniti kaj z nogo; vrata se zasunejo z zapahom / zasuniti zapah ♪
  9.      zasužnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjevati ljudi 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: gospodar jih vse bolj zasužnjuje / gospodarsko zasužnjevati sosednje države / duševno zasužnjevati koga / stroji zasužnjujejo človeka zasužnjujóč -a -e: zasužnjujoč odnos zasužnjeván -a -o: zasužnjevan narod ♪
  10.      zasúžnjiti  -im dov. (ú ȗ) 1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjiti ujete 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: politično zasužnjiti narode / ženska ga je zasužnjila / zasužnjiti koga svoji volji / ta strast ga je zasužnjila za vse življenje / reklama zasužnji človeka zasúžnjen -a -o: zasužnjen človek ♪
  11.      zasvetíti  in zasvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) začeti svetiti: luč zasveti / luna je zasvetila; sonce je zasvetilo; pren. zasvetilo mu je sonce resnice ∙ ekspr. čakali so, da bo zasvetil dan, star. se bo zasvetil dan da se bo zdanilo; publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno napeljavo // sveteč se pojaviti: na nebu so zasvetile zvezde / na vzhodu je zasvetila jutranja zarja zasvetíti se in zasvétiti se 1. odbiti svetlobo: okno se zasveti v soncu / oči so se mu zasvetile / v njegovi roki se je zasvetil nož / v očeh so se ji zasvetile solze 2. ekspr. svetlo se odraziti, pokazati: bela hiša se je zasvetila ob cesti; na jasi so se zasvetile marjetice // odraziti se, pokazati se v veliki meri: sreča se ji je zasvetila na obrazu // dobiti tak izraz, kot ga izraža določilo: oči se mu divje, hudomušno zasvetijo 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: zasvetilo se mu je, kaj nameravajo / nazadnje se ji je le zasvetilo v glavi je doumela, razumela ● ekspr. v glavi se ji je zasvetila nova misel se je pojavila, vzbudila; ekspr. godcem so se zasvetili obrazi postali so dobro razpoloženi, dobre volje ♪
  12.      zasvítati se  -am se dov. (ȋ) nav. 3. os. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: na vzhodu se je zasvitalo; ko se je zasvitalo, zastar. je zasvitalo, je bil že daleč 2. ekspr. pojaviti se, pokazati se: dan se je zasvital; luč se je zasvitala v temi 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja česa: končno se jim je zasvitalo; zasvitalo se mu je, zakaj je odpotoval ♪
  13.      zasvojíti  -ím dov., zasvójil (ȋ í) 1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: alkohol zasvoji človeka; mamila so ga zasvojila / ta navada ga je popolnoma zasvojila 2. ekspr. vzbuditi v kom odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen ga je zasvojila / misel na rešitev ga je popolnoma zasvojila zasvojèn -êna -o: biti zasvojen z mamili; zasvojena oseba ♪
  14.      zaščíta  -e ž (ȋ) 1. glagolnik od zaščititi: poskrbeti za zaščito / krema za zaščito kože / zaščita sadnega drevja pred divjimi živalmi / protipožarna zaščita; lakiranje in druga površinska zaščita / zaščita avtomobila / pravna, socialna zaščita; organizirati zdravstveno zaščito; zaščita delavcev, potrošnikov / zaščita domače industrije pred premočno tujo konkurenco / carinska zaščita / iskati pri kom zaščito; uživati zaščito koga / vzeti koga v zaščito zaščititi ga; napadati pod zaščito topov / zaščita izuma 2. kar koga ali kaj zaščiti: skale so bile dobra zaščita // organizacija, služba, katere namen je zaščititi koga: načelnik, vodja zaščite ◊ elektr. zaščita ukrep, s katerim se preprečuje nevarnost električnega toka za človeka, žival; ukrep za preprečevanje, ublažitev okvar v električnih napravah; diferenčna zaščita zaščita električnih naprav z relejem, ki se sproži, ko razlika upoštevanih veličin preseže nastavljeno vrednost; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno; načelnik civilne zaščite; zgod. Narodna zaščita med narodnoosvobodilnim bojem vojaška organizacija pod vodstvom glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za zaščito naroda pred nasiljem okupatorjev in pred domačimi izdajalci; državno sodišče za zaščito države v stari Jugoslaviji sodišče, pristojno za zaščito državne ureditve ♪
  15.      zaščítnik  -a m (ȋ) 1. kdor daje komu zaščito: dobiti si zaščitnika; imeti zaščitnika v glavnem mestu; zaščitnik zatiranih / vojska je bila glavni zaščitnik režima 2. rel. zavetnik, patron: razglasiti svetnika za zaščitnika dežele; sv. Štefan je zaščitnik konj / zaščitnik pred ognjem ♪
  16.      zašibíti se  -ím se dov., zašíbil se (ȋ í) 1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena: veje so se zašibile / ekspr. telo se mu je zašibilo pod nahrbtnikom; pren. zašibil se je pod težo bolečine 2. postati šibek, oslabel: kolena so se mu zašibila od utrujenosti / žena se je zašibila in sedla na klop zašibíti knjiž. 1. upogniti, ukriviti: sunek ga je zašibil v pasu 2. povzročiti, da je kaj šibko, oslabelo: strah mu je zašibil noge ♪
  17.      zašíti  -šíjem dov., zašìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: zašiti strgane rokave, nogavice; zašiti po šivih / ročno, strojno zašiti / pog. te lepe obleke je zašila sama sešila 2. ekspr. aretirati, zapreti: zašili so ga, ker je prodajal mamila / zašili so ga za šest mesecev 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: v svoji užaljenosti bo poskusil vse, da ga zašije ● denar je zašila v rob obleke všila; ekspr. nekaj tovarišev je sodišče že zašilo obsodilo zašít -a -o: zašiti čevlji; otrok je bil vedno opran in zašit ♪
  18.      zašklopotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: kosilnice so zašklopotale 2. dati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: dež je zašklopotal po strehi / puška je zašklopotala // povzročiti take glasove: zašklopotati s težkimi škornji ♪
  19.      zaškrabljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove: za omaro je zaškrabljala miš // ekspr. povzročiti rahle, neizrazite glasove sploh: v vratih je zaškrabljal ključ 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročiti rahle, votle glasove: dež je zaškrabljal po strehi ♪
  20.      zaškrebljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove: miš je zaškrebljala pod podom // pri hoji s kopiti, kremplji povzročiti rahle, neizrazite glasove: konji zaškrebljajo po cesti // ekspr. povzročiti rahle, neizrazite glasove sploh: šipe v omari so zaškrebljale / pod nogami je zaškrebljal pesek 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročiti rahle, votle glasove: zunaj je zaškrebljal dež / na okno so zaškrebljale dežne kaplje (rahlo) udarile ♪
  21.      zašpíliti  -im dov. (í ȋ) speti konce črev s špilo: natlačiti čreva z mesom in zašpiliti / zašpiliti krvavice / zašpiliti zrezek z zobotrebcem ● ekspr. govor je zašpilil z dolgim stavkom zaključil zašpíljen -a -o: zašpiljena klobasa ♪
  22.      zašušmáriti  -im dov. (á ȃ) nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice: zašušmariti bolnika / v bolnišnici so mu koleno zašušmarili ♪
  23.      zašúštrati  -am dov. (ȗ) nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice: zdravniki so ga zašuštrali ♪
  24.      zatajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. tajiti: zatajeval je, da bi ga poznal; ni moja navada, da bi zatajeval, kar sem storil; trdovratno zatajevati 2. prikrivati: zatajevati svoje nazore / s težavo zatajevati bolečine, nejevoljo; nista zatajevala zadovoljstva nad zmago zatajeváti se 1. vesti se tako, da na zunaj ni vidno, kaj kdo misli, kako čustvuje: zdaj se ji ni več treba zatajevati, lahko se smeje ali joče 2. rel. zavestno se odrekati užitkom, ugodnostim: kot redovnik se je vse življenje zatajeval zatajeván -a -o: zatajevan jok, smeh; zatajevana želja; zatajevana čustva ♪
  25.      zatajíti  -ím dov., zatájil (ȋ í) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: zatajiti krajo; na zaslišanju je vse zatajil; zatajil je, da bi jih izdal / vse to si vedel, zakaj si zatajil // zatrditi, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zatajiti dolg; zatajiti svoj izvor / zatajil je svoje mladostne pesmi // zatrditi, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: zatajiti svojega otroka; svoje matere ni nikoli zatajil 2. izraziti mnenje, prepričanje, da kaj ne obstaja: zatajiti dogovor, sporazum; zatajiti gospodarski polom 3. prikriti: zatajiti svoje nazore, prepričanje / skušal je zatajiti bolečine 4. nav. 3. os., ekspr. v določenem času, trenutku ne opraviti svoje funkcije, kot se želi, pričakuje: v mrazu je avtomobil zatajil; ob izstrelitvi je raketa zatajila / včasih mi zataji spomin / moštvo je zatajilo ● ekspr. letos je detelja zatajila slabo obrodila; ekspr. od presenečenja mu je zatajil glas ni mogel (spre)govoriti; ekspr. nekdanje lepote ni mogla zatajiti še vedno je bila lepa zatajíti se knjiž. potajiti se: ko sta zaslišala korake, sta se zatajila; zatajila se je pred očetom skrila zatajèn -êna -o: zatajena jeza; zatajene želje; zatajena čustva; skrito, zatajeno upanje ♪

   8.075 8.100 8.125 8.150 8.175 8.200 8.225 8.250 8.275 8.300  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA