Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kom (8.125-8.149)


  1.      zapúhati  -am dov. (ū) 1. začeti puhati: lokomotiva je zapuhala in vlak se je premaknil // ekspr. puhajoč se premakniti: ladja je zapuhala proti vzhodu 2. večkrat izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: zapuhati v mrzle roke; zapuhati v žerjavico / zapuhal mu je dim v obraz 3. s sunkovitim izdihavanjem izraziti nezadovoljstvo: medved je zapuhal / ekspr. od jeze je zapuhal // ekspr. puhajoč jezno reči: nič ti ne pripada, je zapuhal vanj ♪
  2.      zapustíti  -ím dov., zapústil (ȋ í) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo, zborovanje / vlak je zapustil postajo odpeljal z nje // izraža, da osebek naredi, da ne prebiva, živi več kje: zapustiti dom, domovino; zapustiti rojstni kraj / medved je že zapustil svoje bivališče; mladiči so zapustili gnezdo 2. izraža, da osebek naredi, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: dokler je bila pot neznana, ga ni zapustil; pes ni zapustil ranjenega gospodarja / tu cesta zapusti reko preneha potekati ob njej / ekspr. senca ga ne zapusti // izraža, da osebek naredi, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: otroci so odrasli in zapustili starše / zapustiti družino / bolna žival zapusti čredo; samica zapusti mladiče / v osmrtnicah nenadoma nas je zapustil naš oče je umrl 3. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: dekle ga je zapustilo; mož je zapustil ženo // prenehati skrbeti za koga, pomagati komu: prijatelji ga niso zapustili; velik revež je, vsi so ga zapustili; v stiski, težavah ga niso zapustili 4. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino: domačijo, posestvo je zapustil sinu; zapustil mu je veliko premoženje / ekspr. žena mu je ob smrti zapustila dva otroka / ekspr. po končani šoli je knjige zapustil bratu dal, prepustil 5. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo; pustiti: tat ni zapustil sledov / težko življenje ji je zapustilo številne gube na obrazu / umrli ni zapustil oporoke ni naredil / pog. predstava je zapustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest 6. nav. ekspr. izraža prenehanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: zapustil ga je razum, spomin, vid / telesne moči so ga zapustile / dobra volja ga je zapustila; nenadoma ga je zapustila zavest 7. pretrgati svojo dejavno vključenost v kaj: zapustiti šolo, tovarno / zapustiti delo, službo 8. publ. ne upoštevati: v svojih delih je večkrat zapustil načela estetike ● ekspr. sreča ga je zapustila prenehal je biti uspešen; ekspr. zapustiti kolesnice starega nehati živeti, delati po starem, ustaljenem načinu; kmalu bo zapustil posteljo ozdravel; evfem. zapustiti (ta) svet umreti zapustíti se nav. ekspr. zanemariti se: ženske se v teh letih rade zapustijo / postal je odličen mojster, toda kmalu se je zapustil zapustívši star.: zapustivši prijateljico, je stekla proti domu zapuščèn -êna -o 1. deležnik od zapustiti: skrbeti za zapuščene otroke; umrl je od vseh zapuščen; pravkar zapuščena soba 2. ekspr. neurejen, zanemarjen: zapuščen sadovnjak; vrt je zaradi bolezni gospodarja čisto zapuščen 3. ekspr. prazen, nenaseljen: zapuščena vas / okoli doma je bilo vse tiho in zapuščeno / zapuščeni rovi v rudniku 4. ekspr. osamljen, sam: po smrti moža se je počutila zelo zapuščena ♪
  3.      zapúščati  -am nedov. (ú) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu: delavci v gručah zapuščajo tovarno; srečal ga je, ko je zapuščal park / publ. voda, ki zapušča hladilni sistem, je primerno ohlajena teče iz njega // izraža, da osebek dela, da ne prebiva, živi več kje: po vojni so ljudje zapuščali vasi / mladi zapuščajo kmetije 2. izraža, da osebek dela, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: drug za drugim so zapuščali družbo; samica zapušča mladiče le takrat, ko gre po hrano // izraža, da osebek dela, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: odrasli otroci zapuščajo starše 3. delati, da preneha določeno razmerje s kom: fantje zapuščajo dekleta / pristaši ga zapuščajo // prenehavati skrbeti za koga, pomagati komu: zapuščati ljudi v stiskah, težavah 4. delati, da kdo kaj dobi kot dediščino: kmetje so navadno zapuščali posestva sinovom / v oporoki zapušča premoženje otrokom 5. delati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo; puščati: kolesa so zapuščala sled / bolezen zapušča okvare povzroča / pog. predstava zapušča v gledalcu močen vtis povzroča, da o njej razmišlja 6. nav. ekspr. izraža pojemanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: razum, spomin, vid zapušča starega človeka / moči so ga začele zapuščati / pogum, zavest ga zapušča 7. pretrgovati, trgati svojo dejavno vključenost v kaj: veliko mladih letos zapušča šolo / zapuščati organizacijo, stranko 8. publ. ne upoštevati: ta filozof ne zapušča humanističnih vrednot ● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. živci ga zapuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati zapúščati se nav. ekspr. zanemarjati se: stara se in se zapušča / strokovno se zapuščati zapuščáje star.: zapuščaje starše, je mislil na srečno otroštvo zapuščajóč -a -e: zapuščajoč mesto, so peli ♪
  4.      zapuščína  -e ž (í) 1. premoženje umrlega: razdeliti zapuščino; delež iz očetove zapuščine 2. navadno s prilastkom kar je ohranjeno iz preteklosti: duhovna zapuščina pretekle dobe / zapuščina starorimske kulture 3. navadno s prilastkom kar ostane po smrti umetnika, zlasti neizdana, neobjavljena dela, pisma: urediti pisateljevo literarno zapuščino / Prešernova pesniška zapuščina ♪
  5.      zaràd  in zarad predl. (ȁ) zastar., z rodilnikom zaradi: tega kraja se je rad spominjal zarad gostoljubnosti ljudi / ustavili so se zarad počitka ♪
  6.      zarádi  in zaradi predl. (ȃ) z rodilnikom 1. za izražanje vzroka: zaradi megle in neprimerne hitrosti se je zgodilo več nesreč; najboljši igralec zaradi poškodbe ni nastopil v tekmi / nenagrajenih del zaradi tehničnih razlogov ne bodo vrnili iz / bili so v skrbeh zaradi hčerke; zaradi njega je mnogo pretrpela / opravičiti odsotnost zaradi bolezni; ugotoviti škodo zaradi poplave / v zadrego je prišel zlasti zaradi tega, ker je imel premalo izkušenj 2. za izražanje namena: jarke so skopali zaradi obrambe mesta; šli so v klet zaradi pijače / ostal je samo zaradi dobrega vtisa da bi naredil dober vtis / to nalogo so mu dali samo zaradi tega, da bi ga onemogočili // za izražanje cilja; glede: šel se je posvetovat zaradi nakupa avtomobila; govoril je z ljudmi zaradi volitev // v prislovni rabi, v zvezi zaradi lepšega zaradi dobrega vtisa, formalnosti: branil se je samo zaradi lepšega, potem pa je vse pojedel; jezili so se, vendar le zaradi lepšega; vse je bilo že prej dogovorjeno, sestanek so sklicali samo zaradi lepšega 3. ekspr. za izražanje ozira: zaradi nas lahko še ostanete; zaradi otrok mi je žal, da predstave niso videli; zaradi tega psa lahko vsak pride v hišo / za neumnosti je prestar, zaradi tega ne skrbite preveč glede tega, za to / pravite, da ima dve hiši? Zaradi mene jih lahko ima tudi več ne vem, ne zanima me, koliko jih ima 4. v vezniški rabi za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato: niso bili zbrani, zaradi tega so naredili dosti napak; lani jim je pozimi zmanjkalo premoga, zaradi tega so se letos pravočasno založili // v oziralnih odvisnih stavkih, v zvezi zaradi katerega za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel ● ekspr. pazi, da se mu ne boš zameril. Zaradi mene izraža zavrnitev; te lahko pospremim? Zaradi mene izraža brezbrižno privolitev; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; umetnost zaradi umetnosti larpurlartizem ♪
  7.      zarásel  -sla -o tudi zarástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) prekrit, zapolnjen z rastlinami: zarasel grob; zarasle poti / z gozdovi zarasla pobočja / z bršljanom zarasla uta obrasla / očistiti zarasel akvarij prepoln rastlin / v obraz je bil ves zarasel v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit ♦ les. zarasla grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; prim. zarasti ♪
  8.      zarásti  -rástem in -rásem dov., zarásel in zarástel (á) rastoč prekriti, zapolniti: koprive so zarasle dvorišče; stezo je zaraslo drevje / grmičevje je zaraslo travnik / brada mu je zarasla obraz v veliki meri pokrila zarásti se 1. postati prekrit, zapolnjen z rastlinami: poseka se je zarasla / opuščena njiva se hitro zaraste 2. z rastjo tkiva postati cel, zaceljen: ranjena kost se ni hotela zarasti; zaradi komplikacij se koža še ni zarasla / rebra so se nepravilno zarasla zrasla zaráščen stil. zarásten -a -o: z grmičevjem zaraščen kraški svet; komaj so hodili po zaraščenih poteh ∙ ekspr. biti zaraščen v obraz v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit; prim. zarasel ♪
  9.      zardečíti  -ím dov., zardéči in zardêči; zardéčil (ȋ í) knjiž. pordečiti: sonce je zardečilo vrhove gora zardečíti se 1. postati rdeč: nebo na vzhodu se je zardečilo 2. rdeče se odraziti, pokazati: za ovinkom so se zardečile luči; na obali so se zardečile strehe ♪
  10.      zaregljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom rega: tu in tam je zaregljala kaka žaba / žabe so hkrati zaregljale začele regljati 2. povzročiti enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: namesto zvonjenja so zaregljale raglje / ekspr. sredi noči je zaregljal mitraljez / strojnice so zaregljale s stolpa 3. slabš. neprijazno, jezno reči: predrzno mu je zaregljala v obraz zaregljáti se nar. zasmejati se: veselo se je zaregljala ♪
  11.      zarentáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z grobim, zadirčnim govorjenjem izraziti jezo, nezadovoljstvo: nekaj časa se je jezno prestopal, potem pa zarentačil; zarentačil je zaradi zamujanja / zarentačiti na koga, nad kom ♪
  12.      zaréza  -e ž (ẹ̑) 1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom: pri rezanju kruha delati zareze na deski; narediti zarezo na poganjku in vstaviti vanjo cepič; označiti kaj z zarezami; globoka, ostra zareza; zareze in jamice // kar je po obliki tej podobno: vtakniti izvijač v zarezo na glavi vijaka; s kitom zapolniti zareze pri oknu špranje; zareza na dogi utor / ostre zareze ob ustih, na čelu gube, črte 2. knjiž. bistvena sprememba, preusmeritev v kakem delovanju, na kakem področju: v njunem dopisovanju je nastala zareza / objava te knjige je prinesla zarezo v njegovo življenje; novi nazori so povzročili zarezo v umetniškem ustvarjanju // kar povzroči tako spremembo, preusmeritev: ta dogodek štejemo za pomembno zarezo pri uveljavljanju novih pogledov // čas, ko pride do take spremembe, preusmeritve: leto 1963 pomeni zarezo v povojni liriki 3. redko glagolnik od zarezati; zarez: hitra zareza v kožo 4. lit. odmor v verzu sredi stopice: vrstica z zarezo v sredini; zareza za trohejem ♪
  13.      zarežáti  -ím dov., zarêži in zaréži; zarêžal in zaréžal (á í) 1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: mačka je zarežala in zapihala / pes je zarežal v prišleca 2. slabš. reči z odsekanim, zadirčnim glasom: general je srdito nekaj zarežal / namesto da bi odgovoril, je samo zarežal jezno zavpil // s predlogom odsekano, zadirčno spregovoriti s kom: zarežal je na sosedove otroke; jezno je zarežal nad dekletom zarežáti se ekspr. s široko odprtimi usti se zelo glasno zasmejati: ko so ga zagledali, so se vsi zarežali; dobrovoljno, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se zarežati / zarežati se na vsa usta // slabš. zasmejati se, posmehniti se: vsi so se zarežali njegovim nerodnostim; zarežal se mu je v obraz; prav nesramno se mu je zarežala ♪
  14.      zaríniti  -em dov. (í ȋ) s potiskanjem, sunkom narediti, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj: zariniti kol v seno; zariniti palico v sneg / zariniti si roke v lase / zariniti iglo v žilo zabosti; zariniti lopato v zemljo zasaditi; zariniti meč v nožnico vtakniti, poriniti // s potiskanjem spraviti v določen položaj: trdo je zarinil zapah, zatič ● nar. pobral je kamen in ga zarinil proti meni vrgel zaríniti se zaradi kake sile prodreti v kaj: krogle so se zarinile v tla / ekspr. zariniti se z avtomobilom v kup snega; pren., ekspr. strah se je zarinil vanj // ekspr. spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega; zariti se: zarinil se je v seno in zaspal / zariniti se v gosto grmovje zarínjen -a -o: slabo zarinjen zapah; palica, zarinjena v razpoko ♪
  15.      zarísba  -e ž (ȋ) fot. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: odpraviti zarisbo s kombinacijo več leč ♪
  16.      zaríti  -ríjem dov., zaríl in zarìl (í ȋ) s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj: zariti prste v mehko volno / zariti kol v seno / zariti nohte v dlani; zariti plug v zemljo zariniti; zariti želo v žrtev zabosti, zapičiti / ekspr. zariti obraz v blazino, dlani tesno položiti na blazino, dlani zaríti se 1. z ritjem priti v kaj: črvi so se zarili v les; krt se pozimi zarije globoko v zemljo // spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil // ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zariti se v delo / zariti se v knjige ● ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem zarít -a -o: prespal je, zarit v slamo; v hrib zarita vas; palica, zarita v sneg ♪
  17.      zárja  -e ž (á) 1. rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu: zarja izgublja svoj sijaj; zarja je osvetlila hribe; zarja žari, knjiž. bledi, ekspr. ugaša; jutranja, večerna zarja; svetla, ekspr. krvava, zlata zarja / ekspr. šele pred zarjo je zadremal pred jutrom; pren. vstaja zarja svobode ∙ ekspr. prišel je v vsej svoji zarji v vsem svojem sijaju, razkošju; ekspr. iti v nove zarje v nove, boljše čase 2. ekspr., navadno s prilastkom prvo znamenje česa: to obdobje prinaša zarjo znanosti ♪
  18.      zarjúti  -rjôvem in -rjújem dov., tudi zarjovíte (ú ó, ú) 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: razdražen bik je zarjul; zarjul je kot lev // ekspr. dati rjovenju podobne glasove: na kolodvoru je zarjula lokomotiva; tanki so zarjuli 2. slabš. zelo zakričati: tako je zarjul, da mu je glas ohripel / zarjul je ukaz 3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ledeni viharji zarjovejo čez morje; prim. zarjoveti ♪
  19.      zarobíti  in zaróbiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo 2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil 3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči ◊ les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino zaróbljen -a -o 1. deležnik od zarobiti: zarobljeni robci; zarobljena ruta 2. slabš. neuglajen, robat: imeli so ga za zarobljenega hribovca / ne zamerite mu teh zarobljenih besed // omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti ♪
  20.      zaróbljenost  -i ž (ọ́) slabš. neuglajenost, robatost: očitati komu zarobljenost; zarobljenost in pokvarjenost nekaterih ljudi ♪
  21.      zaropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. dati močne, kratke glasove a) pri delovanju: motor, stroj včasih zaropota / ekspr.: budilka je zaropotala zazvonila; novi stroji so že zaropotali začeli delovati; strojnica je zaropotala na sosednjem hribu b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ob vstajanju so stoli zaropotali; brezoseb. v kleti je nekaj zaropotalo / skodelica je zaropotala na tla z ropotom padla / dež je zaropotal po strehi // povzročiti močne, kratke glasove: otroci so zaropotali s coklami; veter je zaropotal z naoknicami / zaropotal je po vratih, da bi mu odprli udaril, potolkel 2. ekspr. ropotajoč se premakniti: lokomotiva je zaropotala s postaje / kamenje je zaropotalo po skalah ropotajoč začelo padati / letala so zaropotala nad hišami ropotajoč zletela 3. slabš. glasno izraziti svojo nejevoljo: spet je zaropotala nad otroki / s stricem sva dostikrat zaropotala se sprla / ali boste že tiho, je zaropotal ♪
  22.      zaróta  -e ž (ọ̑) tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti: režim je zaroto pravočasno odkril; pripravljati zaroto; ekspr. vplesti koga v zaroto; sodelovati v zaroti proti kralju // ekspr. tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: sosedi so kovali zaroto proti njemu / zarota otrok proti staršem ♪
  23.      zarótnik  -a m (ọ̑) kdor je udeležen pri zaroti: zarotniki so ubili kralja; odkriti zarotnike; proces proti zarotnikom / nacistični zarotniki proti ljudstvu ♪
  24.      zasadíti  -ím dov., zasádil (ȋ í) 1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasaditi njivo s krompirjem / zasaditi ulico s kostanji // s sajenjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasaditi drevje, rože / zasaditi vinograd; pren. oblast je zasadila svojo ideologijo v mišljenje mnogih ljudi 2. narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: zasaditi motiko v zemljo / jezno mu je zasadila nohte v obraz; ekspr. zasaditi zobe v hruško; pren. zasaditi oster pogled v koga // narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasaditi oporni kol poleg mladega drevesa; zasaditi sekiro v tnalo; zasaditi zastavo pred šotor ● zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. zasaditi komu nož v srce zelo prizadeti koga; ekspr. na novo odkritem otoku so zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so namestili svojo zastavo; zastar. zasaditi koga za mizo posaditi zasadíti se z ostrim, koničastim delom priti v kaj in tam ostati: kremplji so se zasadili v žrtev; trnek se je ribi zasadil v grlo; močno je zagnal nož, da se je globoko zasadil v mizo / ekspr. noge so se mu zasadile v mehko zemljo; pren. očitki so se mu zasadili v srce zasajèn -êna -o: globoko zasajen mejnik; s krompirjem zasajena njiva; v srce zasajena žalost ♪
  25.      zasánjati  -am dov. (á) 1. začeti sanjati: komaj se je ulegel, že je zasanjal; zasanjal je, da nekam pada / z notranjim predmetom zasanjati sanje 2. ekspr. ustvariti v sanjah, mislih: prizadeval si je uresničiti, kar je zasanjal; življenje je zasanjal vse drugače / zasanjati si pesem izmisliti si, ustvariti ● ekspr. ali imaš vročino? Ne, je zasanjal zamišljeno, duševno odsotno odgovoril zasánjati se ekspr. priti v stanje, ko se zaradi intenzivnih predstav, želj, ki navadno niso osnovane na resničnosti, preneha spremljati dogajanje okoli sebe: zasanjati se ob poslušanju glasbe / knjiž. zasanjati se v prihodnost zasánjan -a -o: zasanjan fant; zasanjan v svoj svet; zasanjane oči ∙ ekspr., redko zasanjano jezero ki vzbuja, povzroča zasanjanost; prisl.: zasanjano gledati ♪

   8.000 8.025 8.050 8.075 8.100 8.125 8.150 8.175 8.200 8.225  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA