Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kom (7.950-7.974)


  1.      zájčjak  tudi zájčjek -a m (ȃ) 1. zajčji iztrebek: zajčjaki in kurjaki 2. nar. nekoliko kosmat klobuk iz zajčje dlake: pokriti se z zajčjakom ♪
  2.      zajébati  -am in zajêbati -am dov. (ẹ̑; ȇ) vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega: ta človek me je že večkrat zajebal // poslabšati, otežiti kaj s čim nepravim, neustreznim: s svojo odsotnostjo je položaj še bolj zajebal zajébati se, in zajêbati se prevarati se, zmotiti se: zajebal si se, nikogar ni več tu zajéban in zajêban -a -o 1. deležnik od zajebati: biti v zajebanem položaju; čutil se je zajebanega 2. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: kdo bo gledal ta zajebani film / kot psovka mulec zajebani ♪
  3.      zajebávati  -am nedov. (ȃ) vulg. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: vsi ga zajebavajo zaradi tistega dogodka 2. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: ne bom se mu pustil zajebavati / avto me spet zajebava zajebávati se 1. šaliti se, norčevati se: ne zajebavaj se, povej po resnici 2. truditi se, mučiti se: dolgo sem se zajebaval, preden sem odkril napako ♪
  4.      zájec  -jca m (ȃ) 1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo; zajec je stekel, švignil iz grmovja; ustreliti zajca; pes zasleduje zajca; lov na zajce; sliši kot zajec zelo dobro; spi kot zajec zelo rahlo; teče kot zajec zelo hitro / past za zajce / divji zajec / zajec v omaki // samec te živali: spustiti zajca k zajklji // glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti zajce / domači zajec 2. slabš. bojazljiv, strahopeten človek: prevelik zajec je, da bi si to upal; ne bodi tak zajec 3. priprava za sezuvanje škornjev: škornje si je sezul z zajcem 4. nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine: skuhati zajca ● ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; ekspr. noče biti poskusni zajec noče, da bi na njem kaj preizkušali; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ◊ lov. zajec veči, veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi; zool. morski zajec na morskem dnu živeča riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, Cyclopterus; planinski zajec v gorskem svetu živeči zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako, Lepus timidus varronis; poljski zajec na poljih in travnikih živeči zajec z rumeno rjavo dlako, Lepus europaeus ♪
  5.      zajécati  -am dov. (ẹ̄) 1. zajecljati: otrok je zajecal / zajecati iz zadrege / pomagajte, je zajecala 2. dati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: bolnik je komaj slišno zajecal ♪
  6.      zaječáti  -ím dov., zajéči in zajêči; zajéčal in zajêčal (á í) dati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove: ranjenec je zaječal; milo, tiho zaječati; zaječati od bolečine ∙ ekspr. ranjen sem, je zaječal rekel, povedal s slabotnim, žalostnim glasom // ekspr. dati ječanju podobne glasove: veje so zaječale v vetru; zavore so zaječale in avtomobil se je ustavil ♪
  7.      zajédati  -am nedov. (ẹ́) 1. živeti na škodo drugega organizma: ta rastlina zajeda drevesa; piškur zajeda ribe 2. ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitali so mu, da zajeda starše; ni hotel zajedati tovarišev ● knjiž. zaradi takih napak ga kar naprej zajeda z zajedljivimi besedami ošteva zajédati se s prislovnim določilom 1. z jedenjem, grizenjem prodirati v kaj: črv se zajeda v sadež; pren., ekspr. skrbi se zajedajo vanj 2. prodirati v kaj trdega: žaga se je enakomerno zajedala v deblo / veriga se mu je zajedala v kožo / hudournik se zajeda v pobočje / ekspr. mraz se zajeda v telo 3. prihajati skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zajeda v oblačila / saje so se jim zajedale v kožo ● ekspr. morje se tu zajeda globoko v kopno sega ♪
  8.      zajemálnik  -a m (ȃ) teh. posoda za zajemanje: vlivati tekoče milo z zajemalnikom v zabojčke ♪
  9.      zájtrk  -a m (ā) obrok hrane, ki se jé zjutraj: pripraviti zajtrk; postreči z zajtrkom; dober, ekspr. krepek, obilen zajtrk / za zajtrk bo kruh z maslom / jesti zajtrk zajtrkovati ♦ gastr. angleški, dunajski zajtrk // uživanje tega obroka: zajtrk ni trajal dolgo / zajtrk bo ob osmih / po zajtrku so začeli z delom ♪
  10.      zajtrkoválnica  -e ž (ȃ) nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami: odpreti zajtrkovalnico; natakarica v zajtrkovalnici ◊ gost. hotelski prostor, v katerem se streže samo zajtrk ♪
  11.      zakadíti  -ím dov., zakádil (ȋ í) 1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom 2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi 3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš 4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi 5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot zakadíti se 1. narediti, oddati dim: peč, sveča se zakadi // narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha 2. zaradi dima v zraku postati nečist: soba se je zelo zakadila 3. postati črn, umazan od dima: stene so se zakadile 4. pojaviti se, razširiti se v zraku: iz obleke se je zakadil prah; brezoseb. iz dimnika se je zakadilo / proti večeru so se v dolini zakadile meglice 5. ekspr. steči, zdirjati: vsi so se zakadili proti izhodu; jezdec se je zakadil za ubežnikom; zakaditi se navkreber // z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo // v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo zakajèn -êna -o: zakajen prostor; prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno ♪
  12.      zakápati 1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) 1. s kapanjem zadelati: s svečo zakapati mesta, kjer šotor pušča / zakapati zamašek z voskom 2. nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: iz rane je zakapala kri zakápan -a -o: zakapana luknjica ♦ geogr. zakapana jama jama s kapniki ♪
  13.      zakímati  -am dov. (ȋ) 1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor: konj od napora zakima / zakimati z glavo; pren., ekspr. klasje zakima v vetru // redko pokimati: namesto odgovora je samo zakimala / zakimala je: Glasba je nekaj najlepšega 2. ekspr. sede, z glavo, usmerjeno navzdol, zadremati, zaspati: komaj je dobro sedel, je že zakimal; zakimati na klopi; med govorom, vožnjo zakimati // zadremati, zaspati sploh: popoldne je zakimal na kavču ♪
  14.      zaklàd  -áda m (ȁ á) 1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so: na dnu jezera leži zaklad; iskati, odkriti zaklad; bogat, velik zaklad; zgodba o zakladu / zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je // večja količina dragocenosti, navadno denarja: skriti zaklad na varno mesto // mn. večja količina česa, navadno dragocenega: imeti zaklade zlata in srebra // nav. mn. dragocenosti, denar: kopičiti zaklade; naropani zakladi; ekspr. tega ne bi storil za vse zaklade sveta sploh ne 2. s prilastkom zbirka dragocenosti, denarja, ki se hrani kje: ogledati si svetiščni zaklad // nav. mn. zbirka dragocenih, vrednih predmetov, ki se hrani kje: muzejski zakladi; knjižnica je razstavila svoje zaklade 3. ekspr., s prilastkom kar je za koga zelo dragoceno, veliko vredno: otrok je spravil svoj zaklad v žep / dober sosed je največji zaklad / zdravje je velik zaklad // kar je za koga v določenem položaju zelo dragoceno, veliko vredno: vzel je cigarete in zaklad razdelil sojetnikom // nav. mn. kar je dragoceno, vredno sploh: umetnostni zakladi dežele; zakladi kulture so pripovedke, ljudska glasba, arhitekturni spomeniki / ne zavedamo se še, kakšne zaklade duha smo izgubili z njim 4. nav. mn., navadno s prilastkom kar kje obstaja v veliki količini in se da izkoriščati: najpomembnejši zakladi države so njeni gozdovi in nahajališča nafte; izrabljati naravne zaklade dežel 5. ekspr. kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: knjiga je resničen zaklad; priročnik je pravi zaklad podatkov / on je zaklad izkušenj, modrosti 6. v zvezi besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu: slovenski besedni zaklad / v slovarju zajet besedni zaklad // vse besede, ki jih kdo pozna in jih lahko uporablja: bogatiti svoj besedni zaklad / aktivni, pasivni besedni zaklad 7. zastar. sklad: dobiti denar za kaj iz različnih zakladov / rezervni zaklad ● minister za javni zaklad v nekaterih državah zakladni minister ◊ ekon. denar, ki začasno ni v prometu in pri zlati valuti uravnava količino denarja v obtoku ♪
  15.      zakládnica  -e ž (ȃ) 1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja: ogledati si zakladnico; shraniti v zakladnici / državna, tempeljska zakladnica; zakladnica muzeja // ekspr. skrit prostor, kraj, kjer kdo hrani kaj dragocenega, vrednega: iz svoje zakladnice je potegnil oguljeno fotografijo; deček je dal denar v zakladnico pod strešnikom 2. knjiž. posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti; trezor: dati dragocenosti v zakladnico / bančna zakladnica 3. v nekaterih državah ministrstvo, ki upravlja z javnim, državnim denarjem: o emisiji odloča zakladnica / minister državne zakladnice zakladni minister 4. ekspr., navadno z rodilnikom kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: morje je zakladnica soli in vode / knjiga je prava zakladnica znanja / ta človek je zakladnica izkušenj, spoznanj 5. ekspr., s prilastkom kar sestavlja celota kakih vrednih del: izvajati dela iz slovenske glasbene zakladnice; črpati iz kulturne zakladnice naroda ● ekspr. slovar obsega pravo zakladnico besed zelo veliko; knjiž., redko njena besedna zakladnica je skromna njen besedni zaklad ♪
  16.      zaklatíti  in zaklátiti -im, tudi zaklátiti -im dov. (ȋ á; á) ekspr. narediti nekaj neurejenih gibov, navadno z rokami: zaklatiti proti komu s palico / zaklatiti z rokami okoli sebe zaklatíti se in zaklátiti se, tudi zaklátiti se ekspr. potepajoč se, pohajkujoč zaiti: v vas se je zaklatil neznan človek ♪
  17.      zakleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) dati mehanizem ključavnice v tak položaj a) da se kaj ne da odpreti: zaklenil je in spravil ključ; zakleniti s ključem; ključavnica se sama zaklene / dvakrat zakleniti / zakleniti lisice, vrata b) da kaj ne more več delovati: zakleniti kolo, volan // s takim dejanjem narediti a) da notranjost česa ni dostopna: zakleniti omaro, sobo / cerkev čez opoldne zaklenejo zaprejo; pren., ekspr. zakleniti svoje srce b) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zakleniti denar v blagajno; zakleniti slaščice v shrambo; pren., ekspr. zakleniti bolečino vase c) da se komu onemogoči dostop do česa: vino mu zmeraj zaklene / pred njim je treba vse zakleniti č) da kdo mora ostati, kjer je: zakleniti otroka v sobo / zaklenil jo je ven ● z odgovorom zakleniti komu usta zapreti zakleníti se z zaklenitvijo vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: ko pride domov, se zaklene; zakleniti se z otrokom v hišo, sobo zaklenívši zastar.: zaklenivši vhodna vrata, je odšel spat zaklénjen -a -o: zaklenjen avtomobil ♪
  18.      zaklépati  -am nedov. (ẹ̑) dajati mehanizem ključavnice v tak položaj a) da se kaj ne da odpreti: ko je zaklepal, je zlomil ključ / zakaj ne zaklepaš vrat b) da kaj ne more več delovati: zaklepati volan // s takim dejanjem delati a) da notranjost česa ni dostopna: zaklepati predale / trgovine čez opoldne zaklepajo zapirajo b) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zaklepati denar v omaro c) da se komu onemogoči dostop do česa: kruh ji zaklepajo / pred njim so morali vse zaklepati; pren., ekspr. zaklepati skrivnost pred ljudmi č) da kdo mora ostati, kjer je: otroka zaklepajo v sobo ● knjiž., ekspr. njegova usta zaklepa molk molči zaklépati se z zaklenitvijo vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: kadar je sam doma, se zaklepa ♪
  19.      zaklícati  -klíčem dov., zaklícala in zaklicála (í ȋ) 1. glasno reči, zavpiti: zaklicala je njegovo ime; nekdo je zaklical, naj ga počaka; zaklicati komu, za kom; jezno, posmehljivo zaklicati / zaklicati na pomoč / pridi, je zaklical iz sobe 2. star. poklicati: zaklicati otroka / znan glas ga je zaklical po imenu / zaklicati k večerji ● star. zaklical je še en liter vina naročil zaklícan -a -o: besede so bile zaklicane nam ♪
  20.      zakljubováti  -újem dov. (á ȗ) z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva: pogosto mu je zakljubovala ● knjiž., redko to pa ne, je zakljubovala kljubujoče rekla ♪
  21.      zakljúček  -čka m (ȗ) 1. del, ki zaključuje kak predmet: čipkast zaključek ovratnika; masiven, polkrožen zaključek stavbe / zaključek odprtine, prostora / arhitekturni zaključek // kar zaključuje a) kako dogajanje: zadnja radijska poročila in zaključek oddaje; slavnostni zaključek prireditve, zborovanja / za zaključek povedati šalo b) kako celoto: živahen zaključek skladbe; tretje dejanje je višek in zaključek // del besedila, ki vsebuje bistvene ugotovitve predhodnega besedila, razprave: napisati zaključek 2. glagolnik od zaključiti: s tem filozofom je smer doživela zaključek / po zaključku šolanja ni dobil službe / zaključek sezone / dati znak za zaključek tekmovanja konec 3. navadno s prilastkom končna sodba, misel, do katere se pride na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem: iz povedanega sledi nekaj zaključkov; priti do zaključka, da je treba marsikaj spremeniti / narediti, publ. potegniti zaključek / zaključki posvetovanja / logični, miselni zaključek ● zastar. zaključek o najemu pogodba ♪
  22.      zakljúkati  -am dov. (ȗ) 1. s kljuki podobnim znakom zaznamovati: zakljukati ustrezna imena 2. knjiž. zatakniti, obesiti za kljuko: zakljukati ubito žival 3. knjiž. s kljuko zapreti: na notranji strani zakljukati ograjo ♪
  23.      zaklòn  -ôna m (ȍ ó) 1. predmet, objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: zaklon se je podrl; narediti zaklon; ležati za zaklonom; nizek, skalnat zaklon // kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: skočiti iz zaklona; ležati v zaklonu; varen zaklon; zaklon za top / stavba daje zaklon pred vetrom; poiskati zaklon za drevesom; pren., ekspr. najti zaklon pred viharji življenja 2. šport. upogib telesa v pasu nazaj: narediti zaklon; zaklon in predklon ● knjiž., redko svetilka z zaklonom s senčnikom; zastar. sončni zaklon zahod ◊ lov. skrivališče za lovca na tleh, navadno narejeno iz vej ♪
  24.      zakloníti  -klónim dov. (ȋ ọ́) 1. knjiž. narediti, da pride kdo ali kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite: zakloniti vhod v rov; zakloniti pred vetrom; zakloniti z vejami 2. šport. upogniti zgornji del česa nazaj: zakloniti trup / zakloniti glavo zakloníti se 1. knjiž. namestiti se za kaj ali pod kaj zaradi zavarovanja, zaščite: napadalci so se zaklonili za skale, pod skalami 2. star. skriti se: zakloniti se komu; zakloniti se v seno / zakloniti se pri prijateljih zaklónjen -a -o: zaklonjen za zidove utrdbe ∙ star. pred vetrovi zaklonjen svet zavarovan, zaščiten ♪
  25.      zaklópka  -e ž (ọ̑) 1. knjiž. ventil: odpreti zaklopko / varnostna zaklopka 2. knjiž. loputa: zapreti linico z zaklopko; medeninasta zaklopka // pokrov: dati na posodo zaklopko 3. anat. zapora iz žepkom ali loputkam podobnih gub, ki prepušča kri samo v eni smeri: operirati zaklopke / aortna, srčna zaklopka ● knjiž. zaklopka pri puški zaklep ◊ muz. vsaka od priprav, zlasti pri pihalih, iz vzvoda in pokrovčka za odpiranje in zapiranje luknjic, da se spreminja višina tona; obrt. poklopec, ki se zapenja z gumbom ali pritiskačem; zool. polž s sploščeno ali stožčasto hišico, ki živi v stoječih ali počasi tekočih vodah, Valvata ♪

   7.825 7.850 7.875 7.900 7.925 7.950 7.975 8.000 8.025 8.050  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA