Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kom (76-100)



  1.      komenzalízem  -zma m () biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za enega koristna, za drugega pa ne koristna, ne škodljiva: komenzalizem in parazitizem
  2.      komenzurabílen  -lna -o prid. () mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim; soizmerljiv: komenzurabilni količini
  3.      komerciála  -e ž () pog. komercialni oddelek v podjetju: imeti sestanek v komerciali / vodja komerciale // komercialne dejavnosti: komerciala dobro deluje / oddelek za zunanjo trgovino in industrijsko komercialo
  4.      komerciálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola 2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla 3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna // redko donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem ◊ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti komerciálno prisl.: komercialno pomembni izdelki; komercialno postavljena merila; ekspr. komercialno smehljajoč se obraz; sam.: pog. največ zaslug za uspeh ima komercialni komercialni direktor, referent
  5.      komercialíst  -a m () uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist // strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom
  6.      komercialístka  -e ž () uslužbenka, ki vodi komercialne posle: računovodja in komercialistka
  7.      komercializácija  -e ž (á) publ. uvajanje trgovskih, trgovinskih načel v kaj: komercializacija poljedelstva, turizma / komercializacija literature, športa
  8.      komercialízem  -zma m () publ. trgovska, trgovinska načela, odnosi, zlasti v negospodarskih dejavnostih: boj proti komercializmu v športu / v kulturo je vdrl komercializem
  9.      komercializírati  -am nedov. in dov. () publ. uvajati trgovska, trgovinska načela v kaj: komercializirati turistično dejavnost, gostinstvo; podjetja se vse bolj komercializirajo / komercializirati kulturo, šport komercializíran -a -o: živeti sredi komercializiranega sveta
  10.      komerciálnost  -i ž () lastnost, značilnost komercialnega: sodelovanje na načelih komercialnosti / publ. o tiskanju izvirnih del ne sme odločati le komercialnost
  11.      komêrčen  -čna -o prid. () zastar. komercialen, trgovski, trgovinski: komerčne uredbe / imenovan je za komerčnega svetnika ◊ usnj. komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev
  12.      komêrz  -a m () knjiž., redko slavnostna zabava, zlasti študentska: priredili so komerz / komerz v čast gostov
  13.      komét  -a m (ẹ̑) plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica: na nebu se je prikazal komet; svetel komet; taka slava je kot komet velika, izrazita, vendar kratkotrajna
  14.      kométen  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na komet: kometna svetloba ♦ astr. kometno jedro srednji, središčni del kometa, sestavljen iz trdne snovi
  15.      komfórt  -a m (ọ̑) nav. ekspr. oprema, predmeti, ki omogočajo udobno bivanje: hotel, stanovanje z vsem komfortom // udobje, ugodje (ki ga taka oprema, predmeti nudijo): to je bilo življenje brez komforta
  16.      komfortábel  -bla m (á) nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu
  17.      komfórten  -tna -o prid., komfórtnejši (ọ̑) nav. ekspr. opremljen tako, da omogoča udobno bivanje: komfortno stanovanje / gradnja manj komfortnih hotelov komfórtno prisl.: oddaja komfortno opremljeno sobo
  18.      komí  -ja m () star. trgovski pomočnik, prodajalec: komi v delikatesni trgovini / uči se za komija
  19.      komícije  -cij ž mn.) pri starih Rimljanih skupščina, zbor državljanov, vojakov
  20.      kómičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent ♦ muz. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino 2. ki vzbuja smeh, smešen: komična ljubezenska pustolovščina; njegovo ravnanje je komično / znajti se v komičnem položaju 3. redko šaljiv, humorističen: nova številka komičnega lista; komične in satirične pesmi kómično prisl.: učinkuje prav komično; sam.: povedati kaj komičnega
  21.      kómičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost komičnega: komičnost je po režiserjevi krivdi zbledela / komičnost dogodka
  22.      komíjevski  -a -o prid. () nanašajoč se na komije: komijevska zgovornost / ekspr. sprejel jih je s komijevskimi pokloni
  23.      kómik  -a m (ọ́) 1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: v prvi točki bo nastopil znan komik; televizijski komik / ekspr. vse življenje je bil velik komik 2. igralec, ki igra komične vloge: gledališče je dobilo dobrega komika; komik in traged
  24.      kómika  -e ž (ọ́) kar vzbuja smeh: komika filma temelji na nesporazumih; imeti smisel za komiko ♦ gled. karakterna komika; situacijska komika
  25.      komilitón  -a m (ọ̑) knjiž., redko sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA