Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kom (7.075-7.099)


  1.      trôha  -e ž (ó) ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: daj mi troho kruha / troha poguma, upanja / v njem ni niti za troho usmiljenja // v prislovni rabi malo, nekoliko: troho ga ima, da bi odšel; na vse se troho razume; niti za troho se ni ustrašil ● zastar. troha se mu je zadrla v prst iver; ekspr. niti trohe si ne da dopovedati prav nič; ekspr. te besede so do trohe resnične popolnoma ♪
  2.      trómba  -e ž (ọ̑) 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti trombo iz ovnovega roga; zatrobiti na trombo // kar je po obliki temu podobno: cvet z veliko trombo ♦ meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad morjem, navadno s pokončno osjo 2. star. trobenta: igrati na trombo / vojaška tromba je zatrobila budnico // trobljenje: zaslišal se je žvižg sprevodnika in tromba vlakovodje; tromba ob budnici, za budnico ♪
  3.      tròp  trôpa m (ȍ ó) skupina živali iste vrste, navadno manjša: trop koz, ovc; po ulici se je podil trop psov / pastir žene trop na pašo / volkovi se zbirajo v trope; pasti se v tropih; gamsi živijo v tropih // ekspr., navadno s prilastkom skupina ljudi: trop jezdecev, otrok; bližal se je trop napadalcev / stali so v tropih ♪
  4.      trópi  -ov m mn. (ọ̑) geogr. področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: odpotovati v trope; raziskovati rastlinstvo in živalstvo tropov ♪
  5.      trópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: tropski gozdovi; tropske puščave; tropska morja / tropski les; tropski sadež; tropske bolezni; tropske rastline; tropsko deževje; tropsko podnebje / tropska čelada, obleka ∙ ekspr. v mestu je vladala tropska vročina zelo velika ♦ astr. tropsko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; geogr. tropski pas področje z vročim podnebjem na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom; med. tropska malarija malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; meteor. tropski ciklon področje zelo nizkega zračnega pritiska na tropskem področju, ki ga navadno spremlja vihar; izredno močen vrtinčast tropski vihar; zool. tropske ribe ribe, ki živijo v vodah tropskega pasu ♪
  6.      trósenje  -a s (ọ́) glagolnik od trositi: trosenje gnoja / trosenje letakov / preprečevati trosenje laži / lahkomiselno trosenje denarja ♪
  7.      trosílnik  -a m (ȋ) agr. stroj za trosenje gnoja, gnojil: raztrositi gnoj s trosilnikom / dvoosni, enoosni trosilnik ♪
  8.      trpínčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. povzročati komu trpljenje: trpinčiti ljudi, živali; duševno, telesno trpinčiti; jetnike so na vse načine mučili in trpinčili / trpinčiti do smrti / trpinčiti telo s pretiranim delom; ekspr. trpinčiti živce poslušalcem 2. nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom s svojim pojavljanjem, obstajanjem povzročati komu trpljenje, neugodje: trpinčijo ga hude bolečine, dvomi; bolezen ga že dolgo trpinči; lakota, žeja ga trpinči trpínčen -a -o: trpinčen človek ♪
  9.      trpljênje  -a s (é) 1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje ♦ rel. Kristusovo trpljenje 2. stanje koga, ki trpi: čakalo, doletelo ga je trpljenje; lajšati trpljenje; občutiti, prenašati trpljenje; smrt je bila zanj rešitev iz trpljenja 3. kar povzroča, da kdo trpi: taka bolezen je trpljenje za vso družino; ekspr. pisanje je zanj veliko trpljenje ♪
  10.      tŕpnik  -a m (ȓ) lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja: raba trpnika ♪
  11.      tŕta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno ◊ agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus ♪
  12.      trúd  -a m (ȗ) velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja: trud je bil poplačan; doseči kaj brez truda, z velikim trudom; publ. vložiti veliko truda v kaj; zahvaliti se komu za trud; brezuspešen, dolgotrajen trud / trud za naklonjenost koga / trud za otroke ● ogenj je uničil ves njihov trud vse, kar so s trudom zgradili, pridobili; star. znanstveni trudi znanstvena prizadevanja ♪
  13.      trúma  -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. neurejena, strnjena večja skupina: po poti so srečevali trume beguncev; stal je sredi trume fantov / ekspr.: trume oblakov, vozil; truma ptic, rib 2. nav. ekspr. razmeroma veliko število: zbrala se jih je cela truma; vedno ima trumo otrok okrog sebe / ljudje v trumah zapuščajo mesto 3. star. vojaška, oborožena skupina: poveljnik trume; roparske trume / vojne trume ♪
  14.      trúp  -a m (ȗ) 1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine: upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup 2. s prilastkom osrednji, največji del nekaterih vozil, posod: tovor v ladijskem trupu; trup letala, rakete / trup vaze / trup kitare, violine ◊ muz. resonančni trup; um. trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom ♪
  15.      tržáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Trst: tržaško pristanišče / nekdaj tržaški rejenci rejenci, ki jih je dal, izročil v rejo zavod za najdenčke, sirote iz Trsta / Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo ♦ bot. tržaški svišč rastlina z usnjatimi, črtalasto suličastimi listi in temno modrimi cveti, Gentiana tergestina; gastr. tržaški vampi vampi v omaki, začinjeni s peteršiljem in parmezanom; zgod. prvi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem septembra 1930 v Trstu; drugi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem in komunistom decembra 1941 v Trstu tržáško prisl.: naglašati besede po tržaško ♦ gastr. speči ribe po tržaško potresene s peteršiljem in česnom ♪
  16.      ts  [tsǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža a) nejevoljo, prezir: toliko časa si potreboval za to malenkost, ts, ts b) občudovanje, zadovoljstvo: ts, vi pa znate, je tlesknil z jezikom ♪
  17.      tù  prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč odtod; star. le-tu ne bomo varni tu(le) // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati; to tu je treba odstraniti; tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek; avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku; da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so; tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo; tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati 5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi; tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi; jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča; tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje 7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu; žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite 8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj; tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo tupatam / moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin ● naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije tuintam; tu pa tam še srečam kakega sošolca tupatam; sam.: knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam ♪
  18.      tuberkulóza  -e ž (ọ̑) nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami, jetika: imeti tuberkulozo; zdraviti tuberkulozo; zboleti za tuberkulozo; tuberkuloza pri govedu; bacil tuberkuloze / pljučna tuberkuloza // s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh: črevesna, kostna, kožna, očesna tuberkuloza ◊ med. miliarna tuberkuloza pri kateri nastanejo drobna žarišča bolezni po vsem organizmu; odprta tuberkuloza pri kateri so v izpljunku bacili ♪
  19.      túj  -a -e prid. (ȗ ú) 1. ki je last drugega, ne osebka: zaleteti se s tujim, ne svojim avtomobilom; piti za tuj denar; del ograje stoji na tujem svetu // ki pripada drugemu, ne osebku: sesti na tuj sedež / odpreti tuje pismo / posegati v tuje pravice / paziti na tuja življenja / objavljati pod tujim imenom pod drugim, ne svojim imenom / margarina se rada navzame tujega vonja // ki ga ima kdo drug, ne osebek: tuje skrbi mu niso mar; lastiti si tuje zasluge / prevzeti tujo zamisel; sočustvovati ob tujem trpljenju / bolnik že hodi brez tuje pomoči / vmešavati se v tuje zadeve / ekspr. bahati se s tujo učenostjo 2. ki družbeno, organizacijsko pripada drugemu, ne osebku: poslati lastne delavce in nekaj tujih; v svojo skupino je vzgojitelj sprejel še dva tuja učenca // ki z osebkom ni v sorodstvu: za sirote skrbijo tuji ljudje; posvojiti tujega otroka / kmetje ne uporabljajo tuje delovne sile 3. ki mu osebek ne pripada: ozemlje pripada tujemu narodu, plemenu 4. v določni obliki ki ga ima, uporablja, ustvarja druga skupnost, ne skupnost, ki ji pripada osebek: sprejemati tuje navade / učiti se tuji jezik / biti tuje narodnosti 5. v katerem osebek ne živi, nima doma: ogledovati si tuje kraje; potovati po tujih deželah 6. ki je, izhaja iz drugega kraja, dežele: domači in tuji vasovalci / tuje rastline / pripoved o prihodu tujih bitij na zemljo 7. v določni obliki ki ni pripadnik države, v kateri je, se nahaja: tuji državljan, turist, vojak // ki pripada drugi državi, ne državi osebka: letalo je zašlo v tuji zračni prostor; zasesti tuje ozemlje / tuja država država, ki ni država, katere prebivalec je osebek // nanašajoč se na drugo državo, ne državo, katere prebivalec je osebek: tuji denar; tuja valuta / tuji prevoznik / tuji časopis; tuje blago / tuji kapital, kredit / tuje cene 8. v določni obliki ki je, izvira iz drugega jezika, ne iz jezika osebka: tuji izraz; tuja imena / besede tujega izvora 9. ki nima lastnosti, značilnih za okolje, v katerem je, se nahaja: njena čudno tuja lepota ga je očarala / v kraju se počutim tujega z okoljem, ljudmi nepovezanega 10. ki je, se nahaja v okolju, v katerega ne spada: ugotoviti tuje primesi v snovi / odstraniti iz očesa tuje telo tujek / publ. odstraniti iz skupnosti tuje elemente 11. v zvezi s si ki si po lastnostih, izvoru niso enaki, sorodni: tuje si prvine literarnega dela / kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji / angleščina je iz dveh tujih si prvin 12. ki po lastnostih, značilnostih za osebek ni običajen: njegov glas je bil tuj / sadje ima tuj priokus 13. z dajalnikom ki je tak, da ga osebek ne more razumeti, noče sprejeti: sin ji postaja tuj / glasba mu je bila zmeraj tuja; vaše ideje so mi tuje 14. ki osebku ni znan a) iz srečanj, obvestil: na cesti me je ogovoril tuj človek; na oknu je videl same tuje obraze / kraj zanj ni več tuj; po imenu mi ni tuj, srečala se pa še nisva; ker so si bili udeleženci še tuji, so priredili družabno srečanje b) iz predhodnega znanja: marsikomu še tuji izrazi c) z dajalnikom iz lastnega doživetja, življenja: lakota mu v mladosti ni bila tuja // z dajalnikom ki za osebek ni značilen: ta lastnost mu je tuja; naglica, zadrega mu ni tuja ● ekspr. ne bodi tako tuj zadržan, neoseben; ekspr. seda za tujo mizo jé pri drugih, tujih ljudeh; ekspr. lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; dom je prešel v tuje roke ni več v lasti iste družine; ekspr. živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; ekspr. tega ne sme slišati tuje uho kaka nezaželena oseba; povedati kaj skozi tuja usta z govorjenjem, besedami drugega človeka ◊ ekon. izkoriščati tuje delo delo, ki ga opravlja delavec za določeno plačilo s tujimi proizvajalnimi sredstvi; mat. tuji množici množici, ki nimata nobenega skupnega elementa; tuji števili števili, ki nimata nobenega skupnega faktorja túje prisl.: (po) tuje misliti; tuje ga je pogledal; beseda mu zveni tuje túji -a -e sam.: tujega nočemo, svojega ne damo geslo jugoslovanskih narodov po drugi svetovni vojni tujega ozemlja; spoštovati tuje tuje stvari; ugotoviti, koliko je tujega v evropski miselnosti; iti na tuje v tujino; živeti na tujem v tujini ♪
  20.      túkaj  prisl. (ȗ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: ste še vedno tukaj; tukaj me počakaj / tukaj pri vas mora biti; tukaj okrog / od tukaj do doma je daleč odtod // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tukaj imamo dosti znancev; ljudje tukaj so prijazni; vi niste od tukaj / tukaj v bližini stanujem / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tukaj; publ. Ljubljana. Tukaj so sprejeli dopolnila k ustavi 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: tukaj, vidiš, je avtomobil zaneslo; to tukaj je treba popraviti; ravno tukaj je stal / tukaj me boli; kaj imate tukaj, je pokazal na kovček / tukaj se podpišite / tukaj za steno je skladišče; tukaj notri je tekočina / vznes., kot napis na nagrobniku tukaj počiva XY; kot napis na spominski plošči tukaj se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali da je kaj v roki, kjer je komu na razpolago: pero je tukaj, izvolite; na, tukaj imaš denar in kupi / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tukaj je moja roka; pog., pri udarcu na, tukaj imaš za tvojo nesramnost 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: avtor tukaj navaja novejše podatke; da, tukaj se je pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tukaj objavljamo eno // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, tukaj naj dodam le še naslednje; že tukaj želim poudariti, da se s predlogom ne strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: na sestanku so govorili o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč / zlasti tukaj, pri vodilnih delavcih, je to pomembna lastnost 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: tukaj gre samo za denar; tako je odločil gospodar in tukaj nič ne pomaga / veš kaj, tukaj se pa vse neha 5. izraža neposredno predhodno uresničeno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tukaj je udaril po mizi; jaz grem domov, tukaj je nekoliko zajecljal, ker sem vsega naveličan 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do vrha gore in tukaj se knjiga konča; tukaj se oglasi tajnica // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tukaj, ob koncu stoletja, so se pojavljale take zahteve; od tukaj naprej se začenja drugo obdobje 7. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: prikazujejo se enkrat tukaj, enkrat tam; streljali so zdaj tukaj, zdaj tam ● vse je bilo tako resnično, kot sem tukaj izraža podkrepitev trditve; sam.: skladno oblikovanje našega danes in našega tukaj ♪
  21.      túlček  -čka m (ȗ) manjšalnica od tulec: papirnati tulčki / nekdaj cigaretni tulček papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta ♪
  22.      túlec  -lca m (ȗ) 1. cevasta priprava a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec za kvačko; tulec za zobno ščetko c) kot del naboja, ki ostane po izstrelitvi krogle: vojaki so pobirali tulce; stresti smodnik iz tulca; medeninast tulec // cevast predmet, element, v katerega se kaj da, vstavi: svinčnik, podaljšan s tulcem; vtakniti svečo v tulec svečnika / nekdaj tulec za cigarete papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta // kar ima cevasto obliko sploh: zviti papir v tulec / model (za potico) s tulcem 2. redko tuljava: naviti sukanec na tulec / tekstilni tulec 3. knjiž. tok: tulec za očala / tulec za pištolo 4. knjiž., redko kornet: kepica sladoleda v tulcu / testeni tulec 5. teh. kos cevi, odrezan pravokotno na vzdolžno os: povezati, stisniti s tulcem / spojni tulec; tulci vezalk za čevlje 6. obrt. polizdelek iz klobučevine, iz katerega se oblikuje klobuk: valjati tulce; klobučevinasti tulci / moški, ženski tulec // temu polizdelku podobno pokrivalo: pokriti si glavo s tulcem ◊ bot. večji ovršni list, ki obdaja socvetje; igr. beseda, ki je navadno somerni notranji del kake druge daljše besede; lov. past iz votlega debla in težkega ošiljenega kola, ki usmrti žival; zool. trden, na spodnjem koncu cevast osrednji del ptičjega peresa ♪
  23.      tulíti  in túliti -im nedov. (ȋ ú) 1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom: psi, volkovi tulijo / bik je tulil rjovel / ekspr.: tulil je in hropel, da ga je bilo groza poslušati; ranjenec je tulil od bolečine // dajati tuljenju podobne glasove: morje je tulilo / granate so jim tulile nad glavami // z močnim, zateglim, enakomernim glasom dajati signale: sirene tulijo / preh. tuliti alarm 2. slabš. zateglo, divje kričati: na cesti je tulila množica; začel je tuliti in psovati / tulile so druga na drugo / preh. tuliti parole, povelja; vrzimo ga v vodo, so tulili / preh. tulili so pesmi glasno prepevali 3. ekspr. glasno, zateglo jokati: ženske so tulile, da jih ni bilo mogoče poslušati; tulila je od jeze, togote / otrok je celo noč tulil jokal 4. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja tuli okrog oglov; zunaj je tulil veter, vihar; pren. groza ji je tulila v srcu ● kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje tulé knjiž.: veter je tule pihal od juga tuleč tulèč -éča -e: zver se je tuleč dvignila na zadnje noge; tuleči glasovi; tuleča množica ♪
  24.      tuljáva  -e ž (ȃ) 1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija: naviti nit, žico na tuljavo; lesena, papirnata tuljava / tuljava za telefonski kabel / porabiti tuljavo sukanca 2. redko tul, tulec: vzeti puščico iz tuljave / zviti list papirja v tuljavo 3. cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja: omesti tuljavo v dimniku / dimniška, prezračevalna tuljava 4. grad., navadno s prilastkom element za sestavljanje cevi: izdelovati dimne, ventilatorske tuljave 5. star. cevasti končni del kake priprave, posode; dulec: tuljava lijaka, steklenice 6. elektr. žica, zvita v vijačnico: tuljave transformatorja / indukcijska, magnetilna tuljava / naviti tuljavo ♦ strojn. vžigalna tuljava ki s pretvarjanjem nizke napetosti v visoko omogoča vžig eksplozivne zmesi v motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  25.      tunél  -a m (ẹ̑) 1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel // navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt 2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama ◊ agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik ♪

   6.950 6.975 7.000 7.025 7.050 7.075 7.100 7.125 7.150 7.175  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA