Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kom (5.700-5.724)


  1.      renčáti  -ím nedov., rênči in rénči; rênčal in rénčal (á í) 1. oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: medved, pes renči; divje, močno renčati / grozeče renčati 2. slabš. govoriti z nizkim, neprijaznim glasom: slabe volje je, zato renči; nekaj je godrnjal in renčal predse // s predlogom neprijazno, zadirčno govoriti s kom: renčati drug na drugega, v drugega renčé: pes se je renče pritajil renčèč -éča -e: renčeč glas ♪
  2.      rentabílnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost rentabilnega: ugotavljati rentabilnost poslovanja; rentabilnost proizvodnje / poslovati na meji rentabilnosti komaj še rentabilno / rentabilnost planinskih koč ♪
  3.      rentabílnosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rentabilnost: rentabilnostne težnje v gospodarstvu ♦ ekon. rentabilnostni račun ugotavljanje razmerja med dobičkom in vloženimi sredstvi ♪
  4.      rentáčiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. z grobim, zadirčnim govorjenjem izražati jezo, nezadovoljstvo: nič ji ni prav, zmeraj rentači; rentačiti zaradi slabega vremena / rentačiti na koga, nad kom // s prislovnim določilom tako izražajoč jezo, nezadovoljstvo iti: rentačiti dalje po cesti 2. grobo, zadirčno govoriti: kaj tako rentačiš, mirno povej / vse so pokvarili, je rentačil ♪
  5.      reostát  -a m (ȃ) elektr. spremenljivi upor z dvema priključkoma za uravnavanje električne upornosti: reostat se je pokvaril ♪
  6.      rèp  rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́) 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine) // dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom 2. navadno s prilastkom repu podoben del česa a) po mestu: rep letala, vozila b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom 3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino 4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa // navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep ● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo ◊ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom ♪
  7.      reparácija  -e ž (á) nav. mn. dajatev, ki se določi pripadnikom premagane države, vojna odškodnina: Nemci so morali po drugi svetovni vojni plačati velike reparacije / vojne reparacije ♪
  8.      reparacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na reparacijo: reparacijska komisija / reparacijske dajatve ♪
  9.      repáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi (tik za kom): kaj pa repaš za menoj / vsak dan je repala v sosednjo vas ♪
  10.      repatíca  -e ž (í) plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in repu podobnim podaljškom: na nebu se je pojavila repatica; opazovati repatico / zvezda repatica ♪
  11.      repatriácija  -e ž (á) glagolnik od repatriirati: repatriacija internirancev; komisija za repatriacijo ♪
  12.      repatriacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na repatriacijo: repatriacijski postopek / repatriacijska komisija ♪
  13.      rêpček  in répček -čka m (ē; ẹ̄) ekspr. repek: pes maha z repčkom; zajčji repček ♪
  14.      rêpek  in répek -pka m (ē; ẹ̄) nav. ekspr. manjšalnica od rep: mačica se igra z repkom; kratek repek / klobasa z repkom / stati v repku pred trgovino / lase si je spenjala v dva repka ♪
  15.      repertoár  -ja m (ā) 1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon ∙ žarg., gled. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo // vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja 2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti ♪
  16.      repetítor  -ja m (ȋ) šol., nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot repetitor ♪
  17.      répiti  -im tudi rêpiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. hoditi (tik za kom): kamor je šla, je repil za njo ♪
  18.      repkáti  -ám tudi répkati -am tudi rêpkati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ) 1. ekspr. mahati z repom: pes je prijazno repkal 2. ekspr. hoditi (tik za kom): zmeraj je repkal za njo 3. nar. zahodno paberkovati: otroci so repkali po vinogradu ♪
  19.      repljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi (tik za kom): kamor je šel, je repljala za njim ♪
  20.      reportáža  -e ž (ȃ) sestavek, radijska, televizijska oddaja, ki opisuje ali prikazuje aktualne dogodke, kraje: napisati, posneti reportažo; objavljati reportaže / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem; radijska, televizijska reportaža; športna reportaža / pisatelj se v slogu približuje reportaži // poročanje o kakem aktualnem dogodku, kraju zlasti s kraja dogajanja: poslušati reportažo z nogometnega igrišča; reportažo je moral nenadoma prekiniti ♪
  21.      reproducírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s fotografsko-tiskarskim postopkom delati posnetek slike, besedila: reproducirati fotografijo; slikar ni dovolil reproducirati svojih slik; reproducirati stare tiske / reproducirati sliko na znamki, v knjigi 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: reproducirati televizijsko sliko z magnetoskopskega traku; reproducirati glasbo s plošč / telefon slabo reproducira glas 3. ustvarjati kaj táko, kot že obstaja v stvarnosti: v laboratoriju so reproducirali razmere v vesolju 4. umetniško podajati: dirigent je skladbo prepričljivo reproduciral 5. knjiž. opisovati, ponavljati: v poročilu je reproduciral potek dogodka; priča ni mogla natančno reproducirati tega, kar je videla / njegovo izjavo so slabo reproducirali ∙ skušal je reproducirati, kar se je naučil obnoviti, povedati reproducírati se knjiž. razmnoževati se: biti sposoben reproducirati se reproducíran -a -o: dobro reproduciran dogodek; reproducirana glasba; ta slika je bila že večkrat reproducirana ♪
  22.      reprodúkcija  -e ž (ú) 1. glagolnik od reproducirati: reprodukcija fotografije / naprave za stereofonsko reprodukcijo; mehanski način reprodukcije zvoka / razvoj glasbene reprodukcije / biti sposoben za reprodukcijo; prašiči za rejo in reprodukcijo / reprodukcija prebivalstva obnavljanje prebivalstva glede na rodnost in smrtnost 2. slika, fotografija, narejena s fotografsko-tiskarskim postopkom: obesiti reprodukcijo na steno; prelistaval je knjigo z reprodukcijami umetniških del 3. ekon. obnavljanje proizvodnje: proces reprodukcije; teorija reprodukcije / družbena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v narodnem gospodarstvu; navadna reprodukcija obnavljanje proizvodnje v nespremenjenem obsegu; razširjena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v povečanem obsegu ♪
  23.      rèsk  rêska in réska m (ȅ é, ẹ́) kratek, rezek glas: jarem se je prelomil z glasnim reskom; slišati je bilo resk brzostrelke ♪
  24.      resníca  -e ž (í) 1. kar je v skladu s tem, kar je, obstaja: iskati, spoznavati resnico; znanost odkriva resnico; ločevati resnico od neresnice / objektivna, relativna, subjektivna resnica; zgodovinska, znanstvena resnica; pozitivistično pojmovanje resnice / boriti se, ekspr. goreti za resnico 2. kar je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: poročilo ne ustreza resnici; dokazati, preverjati resnico; govoriti resnico; nerad sliši resnico; kar si mi povedal, je samo delna, ekspr. polovična resnica; ekspr. to je čista, gola resnica; resnica o zločinu / kar pravi, je resnica; resnica je, da ne vidimo stvari takih, kot so; v tem je nekaj, ekspr. košček, zrno resnice / po resnici povedati 3. kar se spozna, ugotovi: ta resnica velja za nas vse; izrekel je globoko resnico; prišli so do resnice, da je ves trud zaman; absolutno veljavne resnice / v govor vpleta pregovore in resnice; ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara 4. knjiž. resničnost: prepričal se je o resnici njegovih trditev 5. knjiž. bistvene lastnosti, značilnosti: spoznati resnico odnosa med človekom in naravo 6. v prislovni rabi, v zvezi v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: v resnici ni tak; ne vemo, kako mu je v resnici ime; kazati kaj, kar v resnici ne obstaja; opisati stvari, kot so v resnici / prepričan je, da to drži, v resnici pa ne // ekspr. izraža podkrepitev trditve: za to sem ti v resnici hvaležen; to me v resnici veseli ● resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati izraža podkrepitev; smejali smo se, da povem resnico, prav vsi poudarja povedano; preg. da se resnica prav spozna, je treba čuti dva, oba zvona ◊ filoz. resnica ujemanje med mislijo in predmetom; absolutna resnica o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; jur. pričati resnico; rel. verska resnica temeljni, nespremenljivi verski nauk ♪
  25.      resnicoljúbje  -a s (ȗ) knjiž. ljubezen do resnice: resnicoljubje je zmagalo; vzbuditi v kom resnicoljubje / znano je njegovo resnicoljubje resnicoljubnost ♪

   5.575 5.600 5.625 5.650 5.675 5.700 5.725 5.750 5.775 5.800  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA