Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kom (5.475-5.499)


  1.      rajón  -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom (manjše) območje, področje: pomagati gospodarsko nerazvitim rajonom / miličniška patrulja je obšla svoj rajon; delovni, dostavni rajon; monterjev, natakarjev rajon 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 upravna enota, večja od terena: razdeliti mesto na rajone; razprave po rajonih / dela na rajonu // organi te enote: pritožil se je na rajon / poslali so ga na rajon na sedež teh organov ♪
  2.      rajónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rajon: spreminjati rajonske meje / rajonski monter; rajonska transformatorska postaja / sekretar rajonskega komiteja; rajonski ljudski odbor; sam.: pog. prišel je rajonski ♪
  3.      rájželjc  -a [žǝl] m (ȃ) gastr. del tankega črevesa z oporkom in pečico, zlasti pri teletu: kupiti rajželjc / telečji rajželjc / pripraviti rajželjc ♪
  4.      ràk 1 ráka m (ȁ á) morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake ● rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili ◊ astr. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus ♪
  5.      ràk 2 ráka m (ȁ á) 1. bolezen, pri kateri se izrojene celice nezadržno množijo, pri čemer nastajajo maligne bule, razjede: dobiti, imeti raka; zdraviti raka; umreti, zboleti za rakom / ekspr. rak mu razžira pljuča / kostni, kožni, pljučni rak; krvni rak levkemija, belokrvnost; rak na dojki, pljučih, želodcu // redko maligna bula, razjeda pri taki bolezni: obsevati, operirati raka 2. rastlinska bolezen, pri kateri nastajajo na obolelih mestih bule, razjede: z rakom okužena drevesa so požagali in sežgali / drevesni rak; kostanjev, krompirjev rak ◊ med. rak skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice; rak metastazira; vet. kopitni rak vnetje kopitne usnjice ♪
  6.      rákav  -a -o prid. (á) bolan za rakom: rakav človek; rakavo tkivo / rakavo drevo ● publ. alkoholizem je rakava rana našega časa velika, nevarna slabost, napaka ◊ med. rakava celica ♪
  7.      rákov 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak1: rakove klešče; rakovo meso je zelo okusno / rakova rižota ● ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada ◊ geogr. rakov povratnik severni povratnik; muz. rakov postop kompozicijska tehnika, pri kateri se uporablja obrnjeno zaporedje tonov od konca do začetka; obrt. rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; prisl.: konj je začel stopati po rakovo nazaj ♪
  8.      rákovica  -e ž (á) 1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice 2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami ◊ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel ♪
  9.      ráma  -e stil. -é ž (á) 1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v ramo; desna, leva rama; ima široke rame / čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; ekspr. od strahu je stisnil glavo med rame; stala sta si z ramo, neustalj. ramo ob rami / pri izražanju a) žalosti, zadrege: povesiti rame b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: majati, skomigniti, zmigniti z ramami; pren., ekspr. vzeti križ na svoje rame // del oblačila, ki pokriva ta del trupa: podložiti ramo / podaljšati, skrajšati rame; všitki na ramah / obleka je v ramah preozka 2. redko krak, ročica: rama žerjava; svečnik s tremi ramami ● ekspr. nihče mu ne sega do rame po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. dvigniti koga na rame izraziti s tem navdušenje, veselje navadno zaradi uspeha, zmage; ekspr. pasti komu na rame postati breme koga; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost na svoje rame nase; ekspr., elipt. zdaj pa noge na rame treba je začeti hitro hoditi, teči; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovni literaturi ji je enakovredno; publ. bojevala sta se z ramo ob rami skupaj, složno ◊ alp. rama ravna zareza v grebenu, kjer se njegov nagib zmanjša; arhit. stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo; voj. na (desno) ramo izraža povelje za namestitev strelnega orožja na desno ramo ♪
  10.      ráme  -éna s, ed. stil. rámena (á ẹ́) im., tož. ed. star., nav. mn. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: ramena ga bolijo; od joka so se mu tresla ramena; lasje ji segajo do ramen; naramnica mu je zdrknila z ramena; zgrabil ga je za ramena; biti širok v ramenih / eno rame ima povešeno ramo / ekspr. preplašen je potegnil glavo med ramena / pri izražanju a) žalosti, zadrege: stala sta ob grobu in povešala ramena b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: v odgovor je migal, skomigal z rameni ◊ arheol. rame del posode na prehodu iz trebuha v vrat; šport. stoja na ramenih; zool. rame morske zvezde vsak od petih podaljšanih delov sploščenega osrednjega telesa morske zvezde, ki se proti koncu polagoma zožuje ♪
  11.      ráng  -a m (ȃ) publ. mesto, položaj koga glede na naslov, ugled: ljudje različnega ranga / biti po rangu prvi, zadnji / umetnik najvišjega ranga najvišje kakovostne skupine ♦ soc. razvrstitev glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino // navadno s prilastkom stopnja, enaka stopnji, določeni s prilastkom: ta šola ima rang fakultete / dvigniti diplomatsko predstavništvo na rang veleposlaništva na stopnjo; neskl. pril.: rang lestvica priljubljenosti; rang lista in ranglista najboljših strelcev ♪
  12.      ranžírati  -am nedov. in dov. (ȋ) žel. razstavljati in sestavljati vlake: ranžirati s staro lokomotivo / ranžirati vagone, vlak ● publ. ranžirati pred kom drugim biti glede na naslov, ugled pred njim ♪
  13.      ranžíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ranžiranje: ranžirne zmogljivosti železniške postaje / ranžirna lokomotiva; ranžirna postaja ♪
  14.      rapórt  -a m (ọ̑) 1. kratko, ustno uradno poročanje nadrejenemu, zlasti v vojski: biti navzoč pri raportu; parada se je začela z raportom komandantu / dnevni, jutranji raport // kratko uradno poročilo nadrejenemu, zlasti v vojski: poslušati, ekspr. zdrdrati raport / imeti, žarg., voj. dati raport; napisati raport štabu 2. kratek uraden pogovor z nadrejenim zaradi kake nepravilnosti, prošnje, zlasti v vojski: zahtevati raport pri upravniku zavoda; zaradi prekrška je moral na raport h komandantu 3. knjiž., redko povezava, odnos: raport generacij / park v raportu ulic in trgov / biti v raportu s hipnotizerjem v duševni povezavi, stiku ◊ tekst. raport na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca, sosledje ♪
  15.      rapsód  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda 2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti ♪
  16.      rása  -e ž (á) 1. skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo: določiti raso; pripadati določeni rasi; mešanje ras; raziskovati značilnosti ras / človeška rasa ♦ antr. alpska rasa bela rasa srednje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim obrazom; bela rasa z belo, svetlo rjavo barvo kože; črna rasa s temno rjavo ali črno barvo kože; dinarska rasa bela rasa višje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim ali ozkim obrazom; rumena rasa z rumenkasto ali rjavkasto barvo kože 2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi, ki jih druži določeno dejstvo, značilnost: tradicija angleške rase / prišteval se je h gosposki rasi 3. zool., navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v več lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: križati rase; pasje rase in zvrsti / vsako naselje gamsov tvori posebno geografsko raso 4. gozd. prostorsko ločena populacija, ki se od druge populacije iste vrste razlikuje po eni ali več dednih lastnostih: nižinska smrekova rasa ♪
  17.      rásel  -sla -o tudi rástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) navadno s prislovnim določilom ki je rastel, kot izraža določilo: plast enakomerno raslega lesa; njeni zobje so redki in slabo rasli / atletsko rasel mornar raščen; prim. rasti ♪
  18.      ráskav  -a -o prid. (á) 1. ki ni gladek: raskav omet; zgladiti raskavo površino; skorja hrasta je raskava / krava ga je polizala z raskavim jezikom; ima raskavo kožo; od dela ima čisto raskave roke / vedno je nosil moder, raskav predpasnik 2. hripav, hreščeč: govoril je z raskavim glasom; iz sobe se je slišalo raskavo smrčanje / ekspr. nekateri pravijo, da je nemščina raskav jezik ráskavo prisl.: raskavo govoriti ♪
  19.      rást  -í ž (ȃ) 1. glagolnik od rasti: a) nadzorovati, pospeševati rast; hitra, počasna rast; rast drevja, živali; rast kosti je končana; čas rasti / rast v debelino, višino b) številčna rast društva / rast mest / rast dolgov, temperature naraščanje c) spremljati rast baletnega ansambla / duhovna, strokovna, ustvarjalna rast 2. navadno s prilastkom telo glede na velikost, višino, doseženo z naravnim, življenjskim razvojem: sosed je moje rasti; dekle lepe rasti / z oslabljenim pomenom biti močne, visoke rasti močen, visok / rože so grmičaste, plazeče rasti 3. knjiž. kar raste, navadno na polju: rast na poljih lepo uspeva / ob jezeru je gozdna rast razredčena ◊ bot. blazinasta rast nizka, s stebelci ali z listi gosto skupaj; interkalarna ali vmesna rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; ekon. gospodarska rast širjenje, povečevanje, proizvodnje, ki se kaže v povečanju družbenega proizvoda in narodnega dohodka na prebivalca; gozd. valovita rast lesa; zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; rast lesa potek letnic, razpored žil v drevesu ♪
  20.      ráster  -tra m (á) 1. tisk. steklena plošča ali folija s črtasto, pikčasto pravilno mrežo za dobivanje tonskih odtenkov: fotografirati skozi raster; z rastrom razdeljevati poltone / barvni, zrnati raster // mreža, nastala z uporabo take plošče, folije: fotografija, cinkova plošča z rastrom; gost, redek raster 2. urb., navadno s prilastkom tlorisna mreža česa: raster starega mestnega jedra; iz letala je lepo viden raster istrskih polj / urbanistični raster ♪
  21.      rásti  rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á) 1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro / rasti v dolžino, višino; rasti krivo, naravnost // nastajati, kazati se zaradi takega razvoja: fantu že raste brada; gobe rastejo najbolj po dežju; ptiču raste novo perje; otroku so začeli rasti zobje // v zvezi z v zaradi takega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo: grm že raste v drevo; dekle raste v močno, postavno žensko / rasti iz fanta v moža // ekspr. postajati starejši, zrelejši: fant hitro raste, kmalu bo cel mož 2. s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; rastli so med vojno; ti otroci rastejo kot koprive za plotom brez varstva, vzgoje / rasti v revščini 3. s prislovnim določilom biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino: lišaji rastejo navadno na severni strani dreves; na njivi raste pšenica / ekspr. v teh krajih raste dobro vino trta, katere grozdje daje dobro vino / pri nas palme ne rastejo ne uspevajo 4. nav. ekspr. postajati večji a) po obsegu: trebuh mu raste; pleša mu je rastla daleč proti tilniku / mesto raste na vse strani se širi; zaradi močnega deževja je reka rastla naraščala; testo je lepo rastlo vzhajalo; knjiž. dan se je nagibal in sence so rastle se daljšale / dan raste postaja daljši b) po številu: naša družina je iz leta v leto rastla; mestno prebivalstvo raste hitreje kot vaško narašča 5. dosegati višjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: hrup okoli njega je vse bolj rastel; temperatura raste / od jeze mu je glas vedno bolj rastel / ekspr.: njena ljubezen do glasbe je rastla; upanje, žalost raste; v njem raste prepričanje, da bo ozdravel b) glede na količino: dohodki, dolgovi rastejo; proizvodnja, promet raste narašča c) glede na možni razpon: cene rastejo; nasilje v mestih raste / nesnost pri kokoših je začela rasti se je začela večati // prihajati na višji ton, večjo glasnost: glas harmonike je rastel in padal; melodija je rastla / mrmranje je rastlo v godrnjanje // ekspr. razvijati se, napredovati: ta slikar raste od razstave do razstave / gospodarsko, umetniško rasti / rasti v razumnosti / rasti v dobrega nogometaša 6. ekspr. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela: izpod noža mu je iz kosa lesa rastla figurica / v okolici rastejo nove hiše; zidovi so rastli kar pred njihovimi očmi / ob pripovedovanju je pred nami rastla podoba domovine 7. nav. ekspr. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu: iz megle, mraka so rastle hiše / luna raste 8. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje: ker mu sin ni odgovarjal, je oče vedno bolj rastel / kam spet gresta, je rastel // navadno s prislovnim določilom postajati bolj samozavesten, ponosen: od sreče, ob pohvalah je kar rastel ● ekspr. greben mu raste postaja domišljav, prevzeten; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; ekspr. minute so rastle v ure, njega pa še ni bilo minilo, preteklo je že več ur, veliko časa; knjiž. vsa ta spoznanja rastejo iz pisateljevega notranjega življenja izvirajo; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; pog. čez glavo mu raste prenehava se ga bati, meniti se za njegove opomine; ekspr. raste v njenih očeh vedno bolj ga ceni, spoštuje; ekspr. delo mu kar raste pod rokami vedno več ga ima; ekspr. tak človek ne raste za vsakim plotom težko je srečati, spoznati takega človeka; preg. iz malega raste veliko rastóč -a -e: rastoč na podeželju, je dobro poznal kmečko življenje; v vodi rastoči mahovi; rastoče potrebe industrije ♦ lingv. rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; lit. rastoči ritem ritem, pri katerem so poudarki na koncu govorne enote ráščen -a -o: iztegnil je svoje krivo raščene noge; za pleme izbiramo lepo raščena teleta; prim. rasel ♪
  22.      rátluk  -a m (ȃ) gastr. orientalska slaščica iz kuhanega škroba in sladkorja z dodatkom dišav in barvil: jesti, kupiti ratluk; ratluk z orehi ♪
  23.      rávbarski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ravbarje: bali so se ravbarskih tolp / ravbarski napadi ∙ pog. narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne ♪
  24.      ráven  tudi ravèn -vní ž, or. ed. rávnijo tudi ravnjó (á; ǝ̏ ȋ) navadno s prilastkom 1. kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko raven prebivalstva; duševna raven učencev; zdrkniti na raven, pod raven povprečnosti; biti na visoki umetniški ravni // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: ohraniti raven dohodkov; izvoz je presegel pričakovano raven 2. publ. stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: razpravljali bodo na vseh ravneh; analize so opravili na ravni občine / konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav ● publ. prehajati z estetske na sociološko raven z estetskega področja na sociološko; publ. biti na ravni biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na isti ravni sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod ravnijo biti podpovprečen, nekvaliteten, slab ♪
  25.      ravnálnik  -a m (ȃ) teh. stroj za ravnanje pločevine: ravnati palice na ravnalniku, z ravnalnikom / pločevinski ravnalnik ♦ agr. stroj z ravno desko za ravnanje, izravnavanje tal ♪

   5.350 5.375 5.400 5.425 5.450 5.475 5.500 5.525 5.550 5.575  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA