Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kom (475-499)



  1.      velikomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veliko mesto: velikomestne ulice / velikomestni hrup / velikomestni ljudje / ekspr. predajati se velikomestnemu življenju
  2.      velikomeščàn  in velikomeščán -ána m ( á; ) prebivalec velikega mesta: navade velikomeščanov
  3.      visokoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. domišljav, prevzeten: visokomeren človek / visokomeren odnos do ljudi 2. vzvišen, nevsakdanji: visokomerna ideja; visokomerna pesniška izpoved visokomérno prisl.: visokomerno se vesti
  4.      visokomérnost  -i ž (ẹ́) knjiž. domišljavost, prevzetnost: motila jih je njegova nedostopnost in visokomernost
  5.      visokomolekuláren  -rna -o prid. () kem. makromolekulski: visokomolekularne spojine
  6.      visokomôrski  -a -o prid. (ó) neustalj. oceanski: visokomorske živali / visokomorska plovba / visokomorski ribolov ribolov na odprtem morju
  7.      vkomponírati  -am dov. () knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa; vstaviti, vgraditi: vkomponirati spomenik v naravno okolje / zgodbo je v celoti vkomponiral v roman / v pripoved rad vkomponira osebne spomine vkomponíran -a -o: spomenik z vkomponiranimi lesenimi elementi; dobro, slabo vkomponiran
  8.      vsakomésečen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki se pojavi, poteka vsak mesec: vsakomesečni obiski; vsakomesečno popisovanje predmetov / vsakomesečni znesek
  9.      začétkom  prisl. (ẹ̑) zastar. v začetku, na začetku: začetkom se mu je dobro upiral
  10.      začétkom  predl. (ẹ̑) zastar., z rodilnikom v začetku, na začetku: bilo je začetkom maja; začetkom tega stoletja
  11.      začétkoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. v začetku, na začetku: začetkoma je pihal močen veter; začetkoma so se mu smejali
  12.      zakomandírati  -am dov. () pog. ukazati, odločiti: rada je kaj zakomandirala / otroci, spat, je zakomandirala
  13.      zakompléksanost  -i ž (ẹ̑) žarg. lastnost, značilnost zakompleksanega človeka: pubertetniška zakompleksanost; tako se vede zaradi zakompleksanosti
  14.      zakompléksati  -am dov. (ẹ̑) žarg. povzročiti, da ima kdo komplekse: življenje ga je zakompleksalo zakompléksan -a -o: zakompleksan človek
  15.      zakomplicírati  -am dov. () narediti kaj težavno, težje rešljivo, zaplesti: dogodek je zadevo še zakompliciral; položaj v deželi se je zakompliciral // narediti kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: tako si vse zakompliciral, da nič več ne razumem zakomplicíran -a -o: zakompliciran postopek
  16.      zaskomínati  -am dov. (í) brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: ko je ugriznil v jabolko, ga je zaskominalo; ob pogledu na kisle kumarice ga kar zaskomina // dobiti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ob dotiku z mrzlo pločevino ga je zaskominalo 2. ekspr. začutiti željo po čem: zaskominalo ga je po plesu; zaskominalo ga je, da bi kaj več izvedel o njih / zaskominalo ga je po pijači; zaskominalo se mu je po družbi prijateljev / v osebni rabi bogastvo ga je zaskominalo
  17.      zbókoma  prisl. (ọ̑) knjiž. 1. z bokom naprej: zbokoma se je prerinil mimo; zbokoma se umikati 2. na bok, postrani: zbokoma je legel na posteljo
  18.      zdúškoma  prisl. () star. na dušek, v dušku: jedel je hlastno, pil zduškoma; zduškoma izprazniti kozarec vina
  19.      zláhkoma  prisl. () star. z lahkoto, zlahka: zlahkoma dobiti, najti, pozabiti; zlahkoma se prilagodi razmeram / preveč zlahkoma obljubljaš
  20.      zvíškoma  prisl. () star. zviška: zviškoma pasti / zviškoma se nasmehniti
  21.      žirokompas  gl. girokompas
  22.      a  prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
  23.      abc  tudi abecé [prva oblika abecé in abǝcǝ̀] m neskl. (ẹ̑; ǝ̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
  24.      abisálen  -lna -o prid. () geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
  25.      acetilén  -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom

   350 375 400 425 450 475 500 525 550 575  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA