Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kom (1.225-1.249)


  1.      ejéktor  -ja m (ẹ́) 1. strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare odstranjuje tekočino iz okolice: parni, vodni ejektor 2. lov. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri puškah prelomačah ♪
  2.      ekolóški  -a -o prid. (ọ̑) biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune ♪
  3.      ekonóm  neskl. pril. (ọ̑) v zvezi ekonom lonec lonec, v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha ♪
  4.      ekonómika  -e ž (ọ́) 1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike; pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike // proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja 2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje; ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko 3. redko ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela; razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji / ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost ♪
  5.      ekonómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja 2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik 3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela ◊ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši ekonómsko prisl.: ekonomsko utemeljen izvoz; ekonomsko močno podjetje ♪
  6.      eks...  predpona v sestavljenkah za izražanje gibanja navzven ali stanja zunaj česa: ekshalirati, ekskomunicirati, eksmatrikulacija, eksport, eksteritorialnost ♪
  7.      ekscelénca  -e [tudi ekse-] ž (ẹ̑) s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za najvišje državne predstavnike: njegova ekscelenca gospod minister; njegova ekscelenca vas bo takoj sprejela / kot nagovor vaša ekscelenca / palača ekscelence guvernerja ♪
  8.      eksisténca  -e ž (ẹ̑) 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca ♪
  9.      eksistírati  -am nedov. (ȋ) biti, obstajati: eksistirajo tudi še neodkriti svetovi; ne ve, če omenjena knjiga kje eksistira; ta spojina eksistira le malo časa, nato razpade; publ. eksistira pa še drugo vprašanje, kako usmerjati naš gospodarski razvoj / večina ljudi samo eksistira ne živi polno, zavestno ∙ moderna glasba zanj sploh ne eksistira ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. zame ne eksistiraš več ne menim se zate; ne maram te; odbor eksistira samo po imenu njegova dejavnost se ne čuti // ekspr. živeti, shajati: podjetje komaj še eksistira; tukaj se eksistira samo za silo ♪
  10.      eksorcízem  -zma m (ȋ) rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje: priprave za eksorcizem 2. molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha: izgovarjati eksorcizme nad kom ♪
  11.      ekspenzár  -ja m (ā) jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški: ekspenzar je bil tako visok, da ga je komaj plačal ♪
  12.      eksplodírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. silovito s pokom se vžgati in razleteti: granata je eksplodirala že v zraku / smodnik rad eksplodira; pren., ekspr. pazi, da ne eksplodiraš od jeze ∙ brezoseb., ekspr. bojimo se, da bo tudi na tem koncu sveta eksplodiralo prišlo do spopada 2. ekspr. nezadržano, silovito izraziti kaj, zlasti jezo: za vsak prazen nič eksplodira ♪
  13.      eksplozíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ. položaj v tej državi je zelo eksploziven ♦ avt. eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori 2. nav. ekspr. močen, silovit: eksplozivni vulkanski izbruhi; eksploziven udarec / eksploziven izbruh epidemije; eksploziven tehnični razvoj ♪
  14.      eksponènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja 2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent ♪
  15.      ekspropriácija  -e ž (á) uraden odvzem lastninske pravice v korist družbe; razlastitev, razlaščanje: ekspropriacija za gradnjo ceste; oddelek za ekspropriacijo, komasacijo in arondacijo zemljišč / ekspropriacija kapitala; proces ekspropriacije kmečkih zemljišč v Angliji // odvzem ali zgubljanje lastništva, položaja, določenih pravic enega družbenega sloja v korist drugega: ekspropriacija in propadanje malih proizvajalcev; revolucionarna ekspropriacija vladajočega razreda ♪
  16.      ekstrémnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost ekstremnega: ekstremnost čustvovanja / ekstremnost teh ljudi mu ni po volji; na široko je odprl vrata vsem umetnikom ne glede na njihovo stilno orientacijo in stopnjo ekstremnosti / odpraviti ekstremnosti ekstreme ♪
  17.      eléktričen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko: a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno ◊ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem ♪
  18.      elektrizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektrizíran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni ♪
  19.      eléktrodiagnóstika  -e ž (ẹ̑-ọ́) med. ugotavljanje bolezni z električnim tokom: elektrodiagnostika pri srčnih in možganskih boleznih // žarg. oddelek v bolnici z ustreznimi napravami za tako ugotavljanje: oddelek za poškodbe, rentgen in elektrodiagnostika so v istem nadstropju ♪
  20.      eléktrokoagulácija  -e ž (ẹ̑-á) med. skrknjenje tkiva z električnim tokom ♪
  21.      elektrolíten  -tna -o prid. (ȋ) teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom ♪
  22.      elektrolíza  -e ž (ȋ) teh. razkrajanje elektrolita z električnim tokom: pridobivati kovine z elektrolizo; elektroliza glinice, kuhinjske soli, vode / elektroliza bakra pridobivanje čistega bakra na tak način ♪
  23.      elektromehánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektromehaniko: elektromehanski pojavi / elektromehanske priprave ♦ elektr. elektromehanski pretvornik; teh. elektromehanska tehtnica vzmetna ali vzvodna tehtnica s pretvornikom za pretvarjanje mehanske sile v električno ♪
  24.      eléktromotórček  -čka m (ẹ̑-ọ̑) manjšalnica od elektromotor: model z vgrajenim elektromotorčkom ♪
  25.      elektrónika  -e ž (ọ́) veda o električnem prevajanju v vakuumu, plinih in polprevodnikih ter o praktični uporabi teh pojavov: razvoj elektronike; uveljavljanje elektronike v industriji / mednarodni kongres elektronike; industrija za elektromehaniko, telekomunikacije in elektroniko ♪

   1.100 1.125 1.150 1.175 1.200 1.225 1.250 1.275 1.300 1.325  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA