Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kom (101-125)
- kominfórm -a m (ọ́) informbiro: spor s kominformom ♪
- kominformíst -a m (ȋ) redko pristaš politike informbiroja: prizadevanja kominformistov ♪
- kominformístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kominformizem: kominformistična politika / nastopil je proti kominformistični praksi ♪
- kominformízem -zma m (ȋ) polit. ideologija, politika informbiroja: boj proti kominformizmu ♪
- kominfórmovec -vca m (ọ́) žarg. pristaš politike informbiroja: iredentisti in kominformovci ♪
- kominfórmovski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformovska propaganda; kominformovska resolucija / kominformovska obrekovanja Jugoslavije ♪
- kominfórmski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformske države / razsežnost kominformskega spora ♪
- komintêrna -e ž (ȇ) zgod., kratica Komunistična internacionala: kongres kominterne; odnos kominterne do nekaterih komunističnih partij ♪
- komintêrnski -a -o (ȇ) pridevnik od kominterna: kominternski voditelji ♪
- komís -a m (ȋ) nekdaj vojaški kruh kiselkastega okusa: jesti komis; oskrbeli so se s komisom in suhim mesom / kos komisa / ekspr. ves mesec je živel ob komisu in vodi ∙ star. to je bilo takrat, ko sem še komis glodal ko sem bil pri vojakih ♪
- komisár -ja m (á) 1. v nekaterih državah višji uslužbenec za opravljanje posebnih nalog, ki ga navadno imenuje vlada: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce ♦ jur. civilni ali visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona ♪
- komisariát -a m (ȃ) v nekaterih državah urad komisarja: iti na komisariat / zglasiti se mora na policijskem komisariatu; komisariat za preskrbo / ljudski komisariat v Sovjetski zvezi, do 1946 najvišji organ državne uprave ♪
- komisárka -e ž (á) ženska oblika od komisar 2: postala je komisarka / bataljonska komisarka ♪
- komisárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na komisarje: komisarska oblast; dobil je komisarska pooblastila / komisarska uprava ♪
- komisárstvo -a s (ȃ) v nekaterih državah naslov, dejavnost komisarjev: za komisarstvo se ni hotel potegovati / moral je oditi še na komisarstvo komisariat ♪
- komísen -sna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na komis: kiselkast komisni okus / komisni kruh ∙ slabš. take komisne hrane se kmalu preobješ slabe, nekvalitetne 2. star. vojaški: komisna uniforma / strogi komisni obrazi ♪
- komisíja -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi za opravljanje posebnih nalog, izvoljena ali imenovana navadno za določen čas: komisija se sestane, zaseda; izvoliti, sestaviti komisijo / predlagali so ga v nadzorno komisijo / izpit opravlja pred komisijo; stalne in občasne komisije / publ. kongres dela v komisijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki / ocenjevalna, preiskovalna komisija; volilna komisija ki ji je poverjena skrb za organizacijo in pravilno izvedbo volitev; terminološka komisija; komisija za delovna razmerja; komisija za telesno kulturo ∙ pog. bolnik mora na komisijo na komisijski pregled; pog. sosed mu grozi s komisijo s komisijskim ogledom 2. ekon. komisijski posli: imeti dobiček od komisije 3. pog. komisijska trgovina: kolo je kupil v komisiji ♪
- komisíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komisijo: komisijski ogled; komisijska ocena / komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo; komisijska prodaja / komisijsko blago / komisijska trgovina ◊ les. komisijski les po posebnem naročilu žagan, tesan les komisíjsko prisl.: komisijsko pregledati, ugotoviti ♪
- komisionár -ja m (á) 1. ekon. kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta, trgovski posrednik: delo komisionarja / trgovina uvaža pretežno kot komisionar za industrijo 2. kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem prtljage; postrešček: poklicati komisionarja ♪
- komisúra -e ž (ȗ) anat. vlakna, zlasti v osrednjem živčevju, ki povezujejo somerne dele telesa ♪
- komít -a m (ȋ) zgod., pred balkanskimi vojnami pripadnik prostovoljne bolgarske, grške, makedonske ali albanske vojaške organizacije, ki se bojuje proti okupacijskim oblastem: napadi komitov / srbski komiti četaši, četniki // po prvi svetovni vojni pripadnik ilegalne bolgarske, grške, makedonske ali albanske politično-vojaške organizacije, ki pomaga tujim silam in se bojuje proti domačim oblastem ♪
- komitáš -a m (á) zgod. komit: hrabri komitaši ♪
- komitát -a m (ȃ) v ogrski monarhiji najvišja upravna enota, županija: zastopniki komitatov ♪
- komité -ja m (ẹ̑) 1. vodilni organ stranke, zlasti komunističnih partij: izvoliti komite; sestanek, sklepi komiteja; tovarniški komite in sindikat / sekretar občinskega komiteja / centralni komite / iti na komite na sedež tega organa 2. skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog; odbor: sestaviti komite; regionalni komiteji; zasedanje komiteja / olimpijski komite / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije ♪
- komitènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. (poslovni) partner: komitentom je na uslugo več pomorskih agencij / uradne ure za komitente stranke 2. ekon. pravna ali fizična oseba, za katero trgovski posrednik opravlja trgovske ali bančne posle: banka je prodala vrednostne papirje svojih komitentov; komitenti in komisionarji ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226