Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kolon (3-27)



  1.      kolonáda  -e ž () arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče: kolonade pred baziliko; kolonada iz belega marmorja; dvorišče z velikimi kolonadami
  2.      kolonát  -a m () v nekaterih deželah odnos med lastnikom zemlje in kolonom: kolonat se je v Dalmaciji zelo dolgo obdržal / starorimski kolonat
  3.      kolonátski  -a -o prid. () nanašajoč se na kolonat: kolonatski odnosi / kolonatski sistem
  4.      kolonél  -a m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med nonparejem in petitom
  5.      kolonélo  -a m (ẹ̑) v Italiji polkovnik: povelje je izdal kolonelo
  6.      koloniále  -a m, tudi neskl. () redko trgovina s kolonialnim blagom: kupuje v kolonialu
  7.      koloniále  -niál ž mn. () redko kolonialno blago: trgovina s kolonialami
  8.      koloniálec  -lca m () ekspr. kolonialist: odnos kolonialcev do domorodnega prebivalstva
  9.      koloniálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kolonialiste ali kolonijo: kolonialna odvisnost; kolonialne vojne / kolonialni sistem; obsodba kolonialne politike / izkoriščanje kolonialnih narodov; kolonialne dežele kolonije; kolonialne države države, ki imajo kolonije; izguba kolonialne posesti / kolonialno blago blago iz kolonij, zlasti živila, začimbearhit. kolonialni slog slog, ki posnema arhitektonske oblike matične dežele, zlasti Anglije
  10.      kolonialíst  -a m () pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: mržnja domačih prebivalcev do kolonialistov / ekspr. beli kolonialisti // nav. mn., ekspr. kolonialna država: akcija je prekrižala račune kolonialistov
  11.      kolonialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolonialiste ali kolonializem: kolonialistična intervencija v Kongu / kolonialistična ideologija
  12.      kolonialízem  -zma m () v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel: boj proti kolonializmu / angleški, klasični kolonializem
  13.      koloníja  -e ž () 1. v kapitalizmu dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij 2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; jugoslovanska kolonija v Franciji 3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija 4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija 5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah ◊ um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja
  14.      koloníst  -a m () 1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini 2. redko kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije
  15.      kolonístovski  -a -o prid. () nanašajoč se na koloniste: kolonistovska naselbina / kolonistovske vojne kolonialne
  16.      kolonizácija  -e ž (á) glagolnik od kolonizirati: srednjeveška nemška kolonizacija Poljanske doline; kolonizacija notranjosti dežele / evropska kolonizacija Afrike
  17.      kolonizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na koloniste ali kolonizacijo: deželo so prekrili novi kolonizacijski sloji / kolonizacijsko območje
  18.      kolonizátor  -ja m () pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: imperialistični kolonizatorji; drastični ukrepi kolonizatorjev // ekspr. kolonialna država: pisatelji ne morejo pisati v jeziku nekdanjega kolonizatorja
  19.      kolonizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) redko kolonizacijski: kolonizatorična prizadevanja
  20.      kolonizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na kolonizatorje: država je s težavo uresničevala svoje kolonizatorske cilje / kolonizatorska politika
  21.      kolonizírati  -am nedov. in dov. () načrtno naseljevati ljudi, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: kolonizirati prostrane severne predele; Francija je začela kolonizirati Alžirijo leta 1830 kolonizíran -a -o: kolonizirana dežela
  22.      kolónjski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje: steklenička s kolonjsko vodo / odišaviti se s kolonjsko vodo; sam., pog.: diši po kolonjski kolonjski vodi
  23.      kolónski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kolone ali kolonat: kolonski domovi / odprava kolonskih odnosov
  24.      kolónski 2 -a -o (ọ̑) s števnikom pridevnik od kolona 2: stran je 8-kolonska
  25.      kolónstvo  -a s (ọ̑) redko kolonat: petdeset let je prenašal breme kolonstva

   1 3 28 53 78 103 128 153 178  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA