Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kolca (20) 
- kólca -e ž (ọ̄) nar. vzhodno kolesce, kolešček: ena kolca se je zlomila ♪
- kólca kólc s mn. (ọ̄) 1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo / plužna kolca 2. nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: ves krompir je na kolcih zvozil domov ♪
- kólcanje -a [u̯c] s (ọ̄) glagolnik od kolcati: slišalo se je močno kolcanje ♪
- kólcati -am stil. kólčem [u̯č] nedov. (ọ̄) 1. sunkovito, navadno glasno izdihavati zrak iz želodca zaradi krčev v trebušni preponi: pogosto kolca in kašlja; s smiselnim osebkom v dajalniku: spet se mi kolca; fantu se je od strahu kolcalo; nav. elipt., ob kolcanju (kolca se mi), le kdo spet misli name // nizko govoriti, pripominjati: že dolgo kolcajo o tem, naredijo pa nič; nehaj kolcati 2. pog., z dajalnikom tožiti se po čem, pogrešati kaj: le malo počakaj, kmalu se ji bo kolcalo po domu / še danes se jim kolca po tistih časih ne morejo jih pozabiti, še si jih želijo ♪
- kolčákovec -vca m (ā) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil admirala Kolčaka: boji s kolčakovci in denikinci ♪
- izkólcati -am [u̯c] dov. (ọ̄) slabš. nerazločno, kolcajoč izgovoriti: naposled je le nekaj izkolcala; kakor hočeš, je izkolcal ♪
- zakólcati -am stil. -kólčem [u̯č] dov. (ọ̄) kolcniti: zakolcal je in zakašljal; s smiselnim osebkom v dajalniku: dvakrat se mu je zakolcalo; zakolcalo se ji je od smejanja // ekspr. reči, spregovoriti z glasom, podobnim kolcanju: položil si je roko na prsi in nekaj zakolcal ♪
- gólcati -am [u̯c] nedov. (ọ́) star. slišno piti, lokati: golcal je vino iz steklenice gólcati se nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: golcalo se mu je ♪
- hk [hǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema glas pri kolcanju: kdo le toliko name misli, hk / natakarica, še, hk, en liter ♪
- hlépkati se -am se nedov. (ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: Včeraj se mi je vse popoldne hlepkalo (A. Kraigher) ♪
- hlípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ) sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok ♪
- hùk medm. (ȕ) posnema glas pri kolcanju: kdo le misli name, huk ♪
- hùp medm. (ȕ) posnema glas pri kolcanju: jaz, hup, že nisem pijan ♪
- kólc -a [u̯c] m (ọ̑) glas, ki nastane pri kolcanju: slaboten kolc ♪
- plúžen -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na plug: plužna glava; plužna ročica / plužna kolca / plužno obdelovanje polja ◊ šport. plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega; plužni zavoj zavoj, pri katerem imajo smuči obliko pluga ♪
- podrigávati -am nedov. (ȃ) vet. izpuščati pline iz želodca zaradi krčenja želodčne stene: krava je začela podrigavati // nizko kolcati: pijanec je ves čas podrigaval ♪
- ríganje -a s (ȋ) glagolnik od rigati: jutranje riganje osla / riganje in kolcanje ♪
- rígati -am nedov. (ȋ) 1. oglašati se z glasom i-a: mula, osel riga // ekspr. dajati riganju podobne glasove: kašljal, smejal se je, da je kar rigal 2. nizko spahovati se, pehati se: kolcati in rigati; s smiselnim osebkom v dajalniku: bolniku se je rigalo; od sitosti se mi riga rígati se nizko smejati se: kaj se rigate rigajóč -a -e: osel je rigajoč poskočil; rigajoč glas ♪
- se zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: na sliki se ni prepoznal, ni prepoznal niti sebe; narediti si hišo; s tem škodujejo le sebi; morala si je priznati, da ji je bila predstava všeč; predlagal je tudi sebe; ustrelil je njo, potem še sebe / pazi, da si ne raztrgaš obleke, zlomiš roke b) s predlogi se rabi daljša oblika: okrog sebe je videl same neprijazne obraze; poleg sebe ni želela imeti nikogar; pritisniti koga k sebi; obrnil je cev proti sebi; vedno misli samo na sebe; o sebi ni rada govorila; pred seboj so gnali ujetnike / vsak pri sebi dobro ve, kaj mora storiti; pri sebi nisem imel dovolj denarja; ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna
prav; pred seboj so imeli še ves dan, še dolgo pot / dežnik nosi vedno s seboj; vzemite me s seboj; zaklenite vrata za seboj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: posadila sva otroka na stol medse; spet se jezi nase; spraviti koga podse / vase zaljubljen človek; je bolj zaprt vase; vse so obdržali zase c) pri prehodnih glagolih, navadno v krajši obliki: gledati se v ogledalu; hraniti se, pohvaliti se, tolažiti se; se redno umivaš? / dekle se že vidi kot nevesta / naročiti si steklenico piva; tega si nikoli ne odpustim / greti se ob peči; skrivati se / namučiti se, razigrati se / elipt.: če se že moraš počesati, pa se; se kaj spoznaš na elektriko? Malo se 2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka a) v nepredložni zvezi: niti z besedo ne omeni samega ali sam sebe; samemu ali sam sebi se je zdel zelo pogumen; samemu sebi ni imel kaj očitati; zaradi hrupa ni slišala niti same ali sama sebe / bilo jo je sram
same sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; zmaga nad samim seboj; biti nezadovoljen s samim seboj / pesem sama na sebi ni dosti vredna; okoliščine same po sebi niso ugodne / sklenil je sam pri sebi, da ostane; ekspr. nehaj se pretvarjati, saj smo sami med seboj / zdaj je verjel sam vase; hiša stoji sama zase; publ. to dejstvo samo zase govori o njihovih sposobnostih 3. v zvezi s sam poudarja, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: vrata so se odprla sama od sebe; sam od sebe sem jim povedal; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; vse se je uredilo kar samo od sebe / to se razume samo po sebi 4. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: vedno so se dražili; sestre se obiskujejo bolj poredko; kmalu se bosta poročila; sosedje se prepirajo; kdaj se vidiva / bojevati se, dogovoriti se s kom; mlad se je oženil;
pozdraviti se, srečati se s kom; stepel se je s sošolcem; dopisovati si, mežikati si, seči si v roke; kot brata sva si / okrepljen: posvetovati se med seboj; stvari se med seboj niso dale uskladiti / med seboj sprijeti deli ● ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. kar sebi pripiši sam si kriv; ekspr. s sebi lastno zavzetostjo se je lotil dela z zavzetostjo, ki je značilna zanj; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen; pozabljati samega sebe, nase biti nesebičen; ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje; ta pa ne da, pog. ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; pog., ekspr. niti besede ni spravil iz sebe, dal od sebe prav ničesar ni rekel; publ. odbor izvoli predsednika izmed sebe med svojimi člani; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe
hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; k sebi klic živini na levo; priti k sebi pog. čelo so mu močili z vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti in piti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; pog. vzeti k sebi na svoj dom; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; pog. nimam kaj nase dati obleči; pog. položiti roko nase narediti samomor; pog. ta vojskovodja je spravil pol Evrope podse osvojil, si podredil; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. ne more spraviti niti grižljaja vase (po)jesti; klicati vsakega zase posebej; obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; ekspr. vsi ga hvalijo, sam zase pa mislim,
da tega ne zasluži poudarja osebni odnos, nasprotje; publ. v tej disciplini so bili naši tekmovalci razred zase precej boljši od drugih; druge soditi po sebi izraža merilo, vzor pri posnemanju, poustvarjanju; pog. biti pri sebi zavedati se; biti krepek; knjiž. čutijo se oropani, osiromašeni, ne sami pri sebi nesamostojni, negotovi; tega se ne da naučiti, to mora imeti človek v sebi prirojeno; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; pog. pod seboj ima pet delavcev vodi pet delavcev; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; ekspr. obračunati s samim seboj kritično presoditi svoje delo, življenje; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob
nikomur je ni povedal; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase II. se kot morfem 1. nastopa pri glagolih a) ki brez tega morfema ne obstajajo: bahati se, bati se, bojevati se, kujati se, lotiti se česa, ozirati se, smejati se, usesti se, zavedati se, znebiti se / potiti se; zdi se mi, da vem / bleščati (se), jokati (se), lagati (se); oddahniti se in oddahniti si b) ki so tvorjeni iz nedovršnikov s predpono in s tem morfemom: izdišati se; načakati se, nahoditi se, naigrati se, najesti se; prenajesti se; razgovoriti se 2. 3. os. ed. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: govori se, da bo on postal direktor; o tem se danes veliko piše // za izražanje pogostne uresničitve, možnosti dejanja: tu se gre na Triglav; po tej poti se pride v vas / tam se dobro je, živi / tu se ne sme kaditi / tako se bere v starih knjigah je zapisano
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: izgubil se je v gozdu; ubil se je v gorah; udariti se / steklenica se je razbila 4. za izražanje trpnega načina: a) tu se dobijo ribe; otava se kosi v avgustu; trgovine se odprejo ob osmih; taka stvar se ne pove naglas; blago se dobro prodaja; hiša se že zida / vzame se bela moka, pecilni prašek, sladkor / dojenček se kopa v banji; planinec, neprav. planinca se pogreša že dva dni planinca pogrešajo / rodil sem se 11. oktobra b) večkrat se najde kaj koristnega; nič se ne ve / brat, to se pravi, najbližji sorodnik; naredi, kar se da 5. za izražanje brezosebnosti: dani se, jasni se; od napora se ji megli pred očmi / pokazalo se je, da ima prav 6. nav. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez volje, hotenja osebka: kolca se mi; zdeha se mi / kar samo se mu smeje / hoče se mi spati (nekoliko) sem zaspan / želodec se mi obrača, če
vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre III. si kot morfem 1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo, navadno za izražanje rahle osebne prizadetosti: drzniti si, opomoči si / prizadevati si / oddahniti si, odpočiti si 2. ekspr. za izražanje osebne, čustvene udeležbe pri dejanju: naj si vzame, kolikor hoče / peti si, žvižgati si / kdo bi si mislil kaj takega; ne morem si kaj, da ne bi ugovarjal; dajati si opravka z vrtom ukvarjati se ♪
- spahovánje 2 -a s (ȃ) glagolnik od spahovati se: spahovanje in kolcanje / spahovanje po kislem ♪